Matej Regent, 4. 2. 2016, Izpostavnik

Enako, kot sem pred dnevi trdil za preminulega Lemmyja Kilmistra, trdim za preminulega Davida Bowieja. Takoj po njegovi smrti oziroma novici o njegovi smrti so socialna omrežja »hitela« z objavo njegovih fotografij, pesmi in posmrtnih poklonov. Pa si umetniki takšnega kova to resnično zaslužijo? Seveda si zaslužijo poklone in omembe, ampak s takšno evforijo in hitrostjo to bolj spominja na slabo vest Zemljanov, ki hočejo na hitro popraviti zanemarjanje kvalitetne umetnosti zaradi instant umetniških produktov z zelo kratkim rokom trajanja.

Luka Cvetko, 28. 1. 2016, Mic po mic

Prvi gost, ki ga slišimo čez lužo, bo direktor klinike, kjer lahko bolniki s pridobljeno kartico konopljo dobijo kot zdravilo. Alex Rogers, ki v Združenih državah organizira tudi konference o zdravilni rastlini, je kratek del svojega življenja deloval v Sloveniji, kjer je s tukajšnjimi glasbeniki pustil nekaj spominov ter umetniških izdelkov. Kako se mu je življenje spremenilo od zapornika do enega najbolj prodornih poslovnežev v svoji branži, bomo slišali na frekvenci, kjer resnica raste kot plevel.

Matej Regent, 26. 1. 2016, KoncertRacija

Minuli petek, 25.9.2015 se je v dvorani Gustaf (Pekarna) začel cikel MARŠ klubov za leto 2015/2016. Dogodek, ki je pravzaprav koncert se v organizaciji radia MARŠ zgodi enkrat mesečno in je namenjen predvsem promoviranju nekomercialne glasbe, ki v vsakdanjih medijih nima veliko prostora.

Matej Regent, 26. 1. 2016, KoncertRacija

Marš klub je minuli četrtek, 22.10.2015 vnovič poskrbel za zvrhano mero distorzirane alternative. Pravzaprav nič novega, saj je slednje njegovo poslanstvo. Ohranjanje alternatvine glasbe, distorzije pa so bile tokrat le dodatek. Tokrat distorzije, naslednjič morda pihalna sekcija. Tudi mogočni hip-hop basi se lahko pojavijo, pod pogojem, da na odru stojijo kritično misleči raperji in ne pocukrani Mtv pajaci. To je poslanstvo MARŠ kluba. Širjenje alternativne zavesti preko glasbenih koncertov, ki se odvijejo enkrat mesečno.

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Vojna je dobiček. Sirski konflikt pa lep dokaz. V politično geo - strateški položaj tega področja vstopa kar nekaj akterjev.Z izkazovanjem vojaško -tehnološke "premoči" se pletejo različna politična zavezništva.Eni so za radikalno, drugi ščitijo svoje interese, tretji se navajajo na  igro.

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Pariška konvencija 195 držav išče in raziskuje možnosti, kako bi spustili raven toplogrednih plinov pa še, kako bi Zemljo ohladili vsaj za dve stopinji. Pogajanja se odvijajo okrog pol stopinje, ko bi lahko, po drugi strani, z že podpisanimi podobnimi preskusi s preteklosti že dosegali pomenljive rezultate. Črke ostajajo na papirju, vse lepe in poštimane kot pravijo, da ni možnih reinterpretacij. Dejanja pa so, kot vidimo, usmerjena predvsem v povišanje proizvodnje dobičkonosnosti in zanimivih  interpretacij.

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Pestro dogajanje z več perečih žarišč kaže, kot da je Evropa v vojni. Begunska kriza polni novice, odpira razprave, podpihuje predsodke in širi strah. Na meje pošilja vojake, gradijo se ograje. Po terorističnih napadih v Franciji pa se sploh širi strah, napihuje predsodke, podpira napade na skrajne islamistične sile, polni novice, izbira med svoboščinami, postavlja izredno stanje in brani svoje meje.

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Demokracija je zelo zapletena stvar. Demokracija je proces, ki se ga poskuša obvladat že vsaj dve tisočletji, a kot kaže brez uspeha. Demokracija v osnovi pomeni, da je ljudstvo tisto, ki vlada. V našem primeru, pa če se konkretno opiram na evropske primere ali samo pogledamo našega, slovenskega, lahko ugotovimo, da demokracija kot taka NI način, ki deluje, ne na evropskih tleh, še manj pa na slovenski grudi. Kako to?

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Beloruska novinarka in pisateljica Svetlana Aleksijevič, letošnja Nobelova nagrajenka za literaturo, dokazuje s svojim delom, da je upor proti totalitarnim zagotavljanjem resnice možen in to na način, ki presega para-državne meje, ko govori o  malem človeku, pravzaprav skozi malega človeka, ki ostaja osrednji lik njenega zanimanja. V svojih delih skozi pogovore zaokroži pričevanja, ki so javnosti bolj ali manj zakrita, kot na primer, ko je šlo za poskus racionalizacije černobilske katastrofe.

Špela Pušnar, 26. 1. 2016, Polizika

Pestro se nam godi v tej dolini Šentflorjanski. Zaradi pomanjkanja sredstev se je g. Miha Turšič odločil za gladovno stavko; podpira namreč idejo, da je treba prevetrit vse tiste, ki po zakonu in z zakonom prispevajo k zmanjšanju proračunskih sredstev za kulturo, po drugi strani pa se bori za to, da bi KSEVTv(..) pridobil sredstva za "normalno delovanje", po vrhu vsega pa se postavlja na stran s prepričanjem, da je potrebno dvignit sredstva za kulturo s proračuna na cela 2% BDP.