Uroš Eršte, 15. 7. 2019, Žiga žaga

Ker pri Žiga Žaga že zelo dolgo ni bilo (kompletne) sirove edicije, smo tokrat poskrbeli za dobro dozo laktoze z italjanskimi power metalci Hollow Haze in Mind Key, madžarskimi heavyjaši Omen in japonskimi melodičnimi posebneži Gyze, po rednem delu oddaje pa sledi nabor komadov, ki v letošnjem letu skrbijo za visok krvni sladkor. Oddaja bo na sporedu jutri, 16. 7. 2019, nekaj čez dvaindvajseto, seveda na valovih radia Marš.

V soboto, 29. 6., so mariborske ulice prvič zasijale v barvah mavrice. Tako opevanemu vijol'čnemu mestu so rdečo, oranžno, rumeno, zeleno in modro priključila oblačila, dežniki, modni dodatki ter visoko dvignjeni transparenti in zastave prve Parade ponosa v štajerski prestolnici. Na Glavnem trgu se je zbralo, ter po Gosposki, Slovenski in Grajski ulici do Trga svobode ponosno sprehodilo nadpričakovanih 800 udeleženih.

Ana Tasič je sogovornica, pri kateri človek dobi občutek, da ves svet njen dom. Občutku botruje predvsem dejstvo, da je prepotovala veliko dežel tega sveta. Sogovornika impresionira njeno poznavanje Bližnjega vzhoda, kamor se odpravi večkrat na leto. Kot EVS prostovoljka se je pred kratkim vrnila s popotovanja po Palestini, kot nekdanja smučarka pa v Afganistanu dekleta in fante uči vijuganja po belih strminah. Diplomantka mednarodnih odnosov je že med študijem spoznala temelje svetovne ureditve, a pravi, da ji tovrstna znanja na potovanjih ne koristijo kaj dosti.

Uroš Eršte, 25. 6. 2019, Žiga žaga

V današnji oddaji se bomo v prvem delu posvetili novim platam od indijskih old schoolerjev Kryptos, ukrajinskih melanholičnih blackerjev Eskapism, simfoničnemu projektu finskega posebneža Tima Tolkkija, Avalon, ter malteškim tehničarjem Beheaded. Drug del oddaje bo pa, glede na to, da je ravno dan državnosti, posvečen domači sceni. Oddaja bo na sporedu danes, nekaj minut čez dvaindvajseto na valovih radia Marš.

Ponedeljkov lent-večer bo v kleti Narodnega doma Maribor ponudil to, kar si pred-praznični večer zasluži. Tris DJ-jev in producentov, sestavljen iz mariborskih Theejay-a in Spencah-a z drum'n'bassom, ki pritiče podzemni lokaciji, ter prekmurski Lenokaj s svojo mešanico psytrance-a.

V napovedi večernega dogajanja na Mladininem odru pa na MARŠu v gosteh v mislih, besedah in odgovorih - Spencah.

 

Prva lentovska sobota Mladininega odra je ponudila rolanje do omotice. Line-up Dave Haze, Nebelung in Lara&Nitz Live je kleti Narodnega doma Maribor in mariborski elektro-sceni tretji lent-večer dodobra začinil. Z duetom, Laro in Tinetom pa v pogovoru za Radio MARŠ o sceni na tej in oni strani Trojan, o iskanju pozabljenih ter o potencialih Maribora in Slovenije.

 

Uroš Eršte, 18. 6. 2019, Žiga žaga

V današnji oddaji bomo začeli s poljskimi death metal velikaši Hate, nato se bomo premaknili do švedskih ljubiteljev pravljic in melodičnega predrkavanja Majestica, nakar se bomo posvetili njihovim sorojakom in ljubiteljem črnine, Domgård , potem pa bomo  redni del oddaje zaključili z ameriškimi ljubitelji težke industrije in raznoraznega škripanja Combichrist. Po rednem delu oddaje bomo pa prisluhnili še aktualni live plati norveškega vokalnega talenta Jorna Landeja. Oddaja bo na sporedu danes zvečer, nekaj čez dvaindvajseto, seveda na valovih radia Marš

Kombo C je mlada novogoriška zasedba, ki po principu "kombaste" glasbene edukacije ustvarja glasbo zunaj klišejev sodobne popularne produkcije. Cilj: v izvajanju najti spontanost, ustvarjalnost in čistost glasbe. Po abecednem ključu je Kombo C tretja generacija, ki pod mentorstvom Zlatka Kaučiča deluje skozi Kaučičev KUD Zvočni izviri

MARŠ v pogovoru z enim izmed dveh bobnarjev zasedbe, Robijem Erzetičem.

Mladinin Oder v sklopu Festivala Lent v Mariboru že sedmo leto po združitvi kreativnih podzemnih, Mladininega in elektronskega odra festivala, ponuja priložnost tistim na odru in tistim pod odrom. Alternativi, se razume. In letos na novi, še vedno podzemni lokaciji, kleti Narodnega Doma Maribor.

V tržni vojni, ki jo zadnje desetletje vedno bolj eksplicitno in intenzivno bijeta Ljudska republika Kitajska in Združene države Amerike, kjer slednja  svetovna velesila s svojo ideologijo in mediji izpodbija vsak kitajski poskus stika z zahodnimi potrošniki, z lahkoto spregledamo nenadne oaze, ki, kot produkti kitajske filozofije trdega dela, kolektivne intelektualne lastnine in, seveda, kakor se za kitajski trg spodobi, miljarde yuan-ov (youAn) državnih subvencij, uspevajo, kot neke sorte kiber-komunistična središča razvoja.