Tiha nedelja, dela se večer. Jutri je praznik, na Glavnem trgu je mir. Rotovž 500 let še vedno sveti. Lahko bi rekli, da je spokojno. Da, spokojno je beseda, ki jo iščem. Ker je popolnoma lepa obratno-sorazmerna beseda od občutka, ki me je preveval med gledanjem novega videospota skupine Skeebeep z naslovom Venček.
Ne da bi bil tip, ki bi ga konstantno motila ta slovenska "lahkotnost" glasbe, samo - bemomater, da narediš videospot za "vsaj 22 skladb prepoznavne slovenske klasike, ki so tako ali drugače vplivale na razvoj glasbene scene," mi je pa češnjica. Bravo fantje, coverji, v tem je keč. Saj ne rabimo novih stvari. Kakšna inovativnost neki, dajmo raje ljudi še enkrat posilit' s komadi, ki smo jih že stokrat slišali. Izrabimo "slovenske klasike" (med njimi tudi duet Yo-Zo) in smo na konju! V spotu pa malo skačemo v parku za tremi ribniki, naredimo reklamo mariborskemu Jazz klubu, pa nujno - ampak, res nujno - moramo še sleči bobnarja. V programu za videomontažo vstavimo te prelestne preseke, ker je strašno kul, ko mamo zgornji del v parku, spodnjega pa nekje drugje. Vmes pa dodamo ščepeč "homiča" (saj se hommage tako prebere, ne?), ko se pretvarjamo, da smo Skočir pa Smolar. No, dobra stvar je, da ni bil v to kakofonijo zvoka vključen komad Rožica. Hvala.
Ne vem, zakaj sem se sploh lotil tega spisa. Verjetno sem tečen, ker gre članom Skeebep v življenju gotovo boljše kot meni in niso obremenjeni s tem, kam drvi slovenska glasba. Morda bi pa še sam "mogu ufurat nek Pop Design cover cover band," pa na odru igrat' kitaro v majici Vilija Resnika (vsi vemo, da je on bolj kul kot pa Rudan). ŠKDM.
