Dve skupini, dva svetova, dva popolnoma razli?na odziva publike. Tako, torej, malo dualisti?no, bi lahko opisali koncert skupine Sweet Child of Nothing Else Matters in pa skupine Genuine, ki se je v?eraj zgodil v klubu Za Proti v sklopu cikla ?tudentske peripetije.
KoncertRacija
Tokratni MARŠ klubu, ki se je odvil minuli vikend v dvorani Gustaf, natančneje v petek, 15.5.2015 je bil obarvan stonersko. Predstavili so se domači Scatter iz Lendave, ki stoner odlično mešajo z rock'n'rollom in kaotičnostjo v stilu The Dillinger Escape Plan. Kot glavni bend večera pa so se slovenski publiki premierno predstavili romunski Methadone Skies, ki so za razliko od Scatter nekoliko bolj zasanjani, vendar nič manj ostri.
Sicer upam, da v realnosti ne pride do apokalipse, ampak če bo življenje po njej izgledalo tako, kot so ga v petek, 24. 4. 2015, v dvorani Gustaf (Pekarna) orisali krški Ooral Sea, ljubljanski Čao Portorož in češki The Ills, se je sploh več ne bojim. Le preživeti bi jo bilo potrebno. Pravzaprav je petkov koncert dal apokalipsi popolnoma nov pomen. Morda niti ne toliko novega pomena kot novih občutkov, ki so bili prijetni in klicali po še večjem razdejanju, kar si v realnosti verjetno težko predstavljamo.
»Zadeta si lepa Ljubljana, zadeta si vedno bolj, zadeta si lepa Ljubljana, pozab'la na rock'n'roll« so samo eni izmed verzov albuma Smetana za frende, ki jih po prvem poslušanju ne dobiš več iz glave. Legenda slovenskega hip-hopa, se je po dolgem času spet vrnil na glasbene odre. Tokrat, ga je v to prisilila 15. obletnica njegovega drugega albuma z naslovom Smetana za frende. Vabilo kluba Satchmo je obetalo veliko nostalgije.
Sicer metalska publika velja za najbolj zvesto med vsemu subkulturami, ampak tokrat ni šlo toliko za za to. Šlo za nostalgijo, za pričakovanje, za radovednost. Mariborske legende metalcora Curse Of Instinct so namreč po šestih letih zopet združili glasbila. In to je bilo že praktično zagotovilo za napolnjen klub MC v Pekarni. Ko so nas leta 2007 v taisti koncertni dvorani »zapustili« s sicer odličnim poslovilnim koncertom je kljub temu večina pododrskih navdušencev domov odšla sklonjenih glav, saj smo izgubili paradnega konja slovenske metalcore scene.
Četudi bo letošnjega maja minilo že 34 let od smrti kralja reggaeja, Roberta Nesta Marleya, v srcih mnogih še vedno živi. Bob Marley namreč ni bil le glasbenik, ampak velik borec za pravice vseh, ne samo temnopoltih. Predvsem pa se je boril za mir na svetu, kjer bi po njegovem morala zmerom prevladovati ljubezen in sočutje. In morda se nanj prav zaradi teh načel v trenutnih časih, spomnimo še večkrat, kot sicer.
Skvot Pekarna je minulo soboto, 28. 2. 2015, vnovič pokazala svoj primarni namen. Namen skvotov je namreč razbijanje trenutnega enoumja, ki nam neusmiljeno vlada in nas celo sili v nepremišljeno strinjanje. Trenutna kulturna paleta nam ponuja zgolj vlogo konzumenta in ne sokreatorja kulturnega dogajanja. Vse je nastavljeno in fokusirano zgolj na potrošnjo in ne na sobivanje ali če hočete, sokreiranje. Zato je vloga raznih skvotov danes še toliko bolj pomembna.
Minulo soboto, 21. 2. 2015 je klub KURD v Pekarni ponudil vplogled na hardcore punk sceno iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Večina današnjih mladih alternativcev vrjetno sploh ne pozna, kako sta včasih hardcore in punk hodila z roko v roki. Današnji mladi potrošniki, ki po moji oceni na koncerte hodijo predvsem za to, da lahko rečejo, da so bili tam in ker so morda logo glavne skupine videli na nekem alternativnem medijskem portalu.
Zadnji petkov koncert je v dvorano Gustaf v Mariboru pred koncertom Dance Mamblita privabil pe??ico ljudi. Ko sem takole sedel na kav?ih, ki so nastavljeni pod me?alnim pultom, mi je bilo sprva malce ?al te ?scene?, ker se mi je zdelo da ne bo ogromno ljudi. ?al mi je bilo tudi tega, da ve?ina ljudi raje obi??e druge koncerte kot pa bi pri?la na zaklju?ni dan mar?evega rojstnega dneva.
1. februarja sta se v Gustafu, v okviru Marševe 25-letke primerila še dva koncerta. Tokrat s skrajno eksperimentalnih koncev glasbe: tako žanrsko kot instrumentalno. Ušesa tistih, ki so bili dorasli izzivu, sta z nenavadnimi frekvencami in hipnotično ritmiko intrigirala vsestranski splitski umetnik, v tokratni iteraciji, žagogodec Dario Krmpotić in nizozemski lutnjar in komponist Jozef van Wissem.