Počeni Škafi najraje igrajo ulični jazz med ljudmi, z navdihom stila iz New Orleansa, ragtime-om. Iz njega so se razvile tudi blues, jazz, soul, ki se prijetno ujemajo z raznimi stili, vključno s šansonom, ki je v avtorski glasbi Počenih Škafov vedno bolj prisoten.
Njihov nov album, ki ga bodo izdali v prihodnjih dneh, se začne z zadnjo pesmijo Dunaj iz prvega albuma Stroj za sušenje solz, ki je tokrat v drugačni, bolj sproščeni priredbi. Ustvarjalno seme iz prvenca pa z novim Dunajem že naznani bolj šansonsko vzdušje romantičnih skladb, ki so vzklile direkt za podoknice z mandolino … ali bluetooth zvočnikom.
Avtorji v skladu s stilom tudi najraje igrajo na prostem in malemu občinstvu, kar se odraža tudi z intimnimi besedili njihovega novega albuma. Tekstopisec in ribežnist Nejc se zna postaviti v vlogo sogovornika, ki diha iz globine medčloveških odnosov. Marjeta napisano glasbo dopolni z vokalom, življenje in dušo pa pesmim vlijejo pozavna, kontrabas, mandolina, trobenta in ribežn z ustvarjanjem glasbene atmosfere, ki odgovarja na besedilo pesmi. Tako usklajajočo in dopolnjujočo se sliko opeva pesem »Blablablabli«.
Kljub pogostim spremembam v zasedbi, je skupina stabilno pognala korenine in se udobno razkomotila v mešanici različnih žanrov. Vsaka pesem pripoveduje tudi svojo zgodbo in dodaja k sestavljanki, ki opeva večinoma medosebne odnose. Energično pesem »Ljubezen na debelo« tako popestri in okrasi scat petje, sproščeno požvižgavanje in spremljava moških vokalov v ponovni interpretaciji pesmi »Muzej«, deluje na tem albumu bolj sproščeno in lagodno, kot so tudi tamkajšnje stare kosti, ki pridejo na ogled tudi deset let prepozno.
Pesem »Kača« z zgodbo in internimi referencami pa se s prevojem iz umirjenega ritma lahkotnega poslušanja, prelevi v nagajiv »Sirček v mišnici«. Ta je najbolj zanimiva in večplastna pesem. Čar implicitnega besedila te pesmi je namreč tudi v tem, da si ga lahko razlagamo čisto po svoje ob nepoznavanju ozadja in damo domišliji prosti pot. Filozof lahko na primer njegov pomen išče v skupku vsakdanjih, tudi nepomembnih reči in vrlin. Biti kot kamen, kakor kača, celo palica od vrača posamično ne presegajo demagoškega vrveža vsakdana, vendar so to lastnosti, ki se izražajo s človeškim doživljanjem in izkušnjami ter vrlinami. Te v seštevku izražajo človeka, katerega končno definicijo je mogoče postaviti, kakor je mogoče ujeti sirček v mišnici.
Kriptično besedilo hudomušnega komada pa v bistvu opisuje razmerje, kjer lahko v še neohlajenem odnosu pademo v past preteklega partnerja, kjer navidezna žrtev v odnosu ujame drugega v mišnico z vabo, kar sta nam Nejc in Marjeta razkrila tudi na intervjuju.
Kot z dvigalom se s pesmijo »Svet se vsaj še malo bo vrtel« pripeljemo do bolj umirjenih in tolažilnih ritmov, vse do zadnje pesmi »Beograd«, katero je v celoti napisala Marjeta. Tudi ta govori o raznolikih potovanjih ljubezenskih razmerij, kar lepo zaključi tokratno celoto avtorskih dobrot Počenih Škafov. Da pa se malo posladkamo z romanco tudi doma, bo album izšel v samozaložbi.
Ob naslednji priložnosti se z njimi zazibamo tudi v živo, zaenkrat pa prisluhnimo novemu albumu Počenih Škafov, »Dunaj«.
