N'toko - Emirates

N'toko je kar marljiv dečko: za Mladino vsake toliko napiše kolumno, katerih nabor je predelal  v knjižno obliko. Glasbeno pa je lani sodeloval z Borko in Gramatikom. Zagotovo sem še kaj nenamerno izpustil. Zdaj, v petek 17. marca, pa nam je postregel kar z 11-imi komadi z nove plošče, ki nosi ime Emirates. Založnika je tokrat našel v nemškem Unique Records, ki glasbeno pokrivajo »vse žanre izven tehna in housa«. Poudarek pa je vendarle na težkih breakbeatih vseh vrst. 

Če se ozremo malo nazaj, je Miha Blažič (alias N'toko) svojo naklonjenost do elektro ritmov poleg DJ udejstvovanja, izkazoval že na Paradi ljubezni  (2010). Kasneje pa je ta zvok samo še nadgrajeval na angleško repajočima Ex Shanti​/​Future Shanti (2010) in Mind Business (2013), kar nas privede do danes, ko je vedre in poskočne ritme zamenjal za bolj težki dark elektro. Naslovni in hkrati prvi single Emirates ter pred-predzadnji Ikea Killer morda še najbolj spominjata na glasbo s preteklih cedejev, a kljub temu lepo sovpadata z celotno zvočno podobo albuma. Upam si trditi, da gre pri tem premiku za povsem organski razvoj, zanj značilnega, zvoka. Emirates nudi zanimivo kakofonijo, katero po drugi strani izpopolnjuje besedna ubranost N'tokovega  družbeno angažiranega in pikro kritičnega stihokleparstva. Slednja je svojo izraznost zopet našla v angleščini.  Znova smo priča nekaj name-droppinga, tja od Žižka in Malcoma X-a (Lumber Games), Nicki Minaj (HiHats) in Ikee (Ikea Killer) ter vdelanim zvočnim posnetkom govora, ki komade dodatno začinijo. Samo repanje pa se zdi, kot da je bilo nadgrajeno, kar pomeni da barva glasu ni zmeraj ista, ampak je enkrat pobalinsko uglajena, drugič dopovsko skulirana, tretjič pošastno sintetizirana s pomočjo računalnika.

Zanimivo je tudi, da kljub občasnem naslanjanju na, v zadnjem času priljubljen ali pa zloglasen, trap (najboljši primer: Yugoslavia) N'toko najde neko zlato sredino tako z oldschool hip-hop pristopom (v začetni Obey je recimo slišati skrečanje) kot z dandanašnjim računalniško komplementarnim muziciranjem. Ta uspeh gre pripisati tudi izolskemu producentu Blažu, s katerim sta v preteklosti že sodelovala , saj je v tej vlogi  v celoti prisoten na pričujočem albumu. Kdor se je seznanil z njegovim, lani izdanim, Don't Listen To This bo tudi na Emirates prepoznal njegovo značilno melodiko pa tudi klavir, ki ga je možno slišati v Yugoslavii.

O samih besedilih ne bom razpredal, ker je najbolje, da jih poslušalec izkusi neposredno skupaj z glasbo in si sam ustvari mnenje, za kar bo priložnost v naslednjih dobrih 36-ih minutah takoj, ko boste zaslišali padec v tonaliteti glasu govorca v naslednjem stavku … 1, 2, 3.

Facebook Twitter Deli
0 comments