V ritmi?nem limbu: Loudspeaker Alliance - Let`s Dance

Plastificiramo ?e plastificirano. Lets Dance, drugi album kadrovsko preobra?ene vipavsko-ljubljanske trojice Loudspeaker Alliance je iz?el dvanajstega maja v samozalo?bi in je zastonj za poteg na skupinskemu band-campu, skupina pa danes recenzirani druga? Lets Dance predstavlja v Kinu ?i?ka.

Marketin?ka dejstva na stran. Ko enkrat ?lovek do?ivi Karmakomo in pol-playback z mikrosekundami evforije postane otopel za interkors med elektroniko in organskimi malenkostmi kitare, bobnov ali zgolj nekega odmevanja v angle??ini. Ritem-sekcija tria zveni kot bi bila iz knji?nice tovarni?ko prednastavljenega sedmega disabletona. Ko pa vsko?i producent Damir Jureti? v koncu prvega komada z pravimi bobni stvari drasti?no o?ivijo in zapolnijo manjko organskosti, vendar ne za dolgo. Dolgi uvodi in skoraj pristni zanimivi pol-eksperimenti v zadnjih sekundah komada - to je skraj?ana zgodba albuma. Vedno postane zanimivo komaj v zadnjih sekundah komada. Lep primer matiranja v zaklju?ju komada je naprimer Shotguns in the Sunshine. Ritmi?nem limbu prepu??en se skozi celoten album ne morem otresti ob?utka, da prihaja nekaj bolj plesnega.

Po petih letih je zavezni?tvo glasnih izdalo svoj drugi album, ki razen kitarskih pasa? ni slu?no primerljiv z prvim albumom Continuous Error. ?ive bobne je zamenjal ra?unalnik, ki pa kljub svojim zmo?nostim z bitom ne o?ara in - v paradoksu z naslovom albuma - ni plesno razpolo?en.

Za konec ?e o?emimo eno umazano cunjo. Zakaj je celostna podoba benda predstavljena v angle??ini? Ali ni abotno, da slovenec slovencu v angle??ini poje? In ?e ?e ?irimo glasbo preko meja - kak?no je njeno sporo?ilo? ?e je sporo?ilo Lets Dance, potem bend ni doprinesel ni?esar novega v zeleno vejo slovenske alternative.

Facebook Twitter Deli
0 comments