Afriški Info koncentrat

Kako in kam z afriškimi begunci? Migrantski center Holot na jugu Izraela je od včeraj uradno zaprt, saj se je vlada odločila deportirati okoli 40 tisoč v njem nastanjenih migrantov iz Afrike, ki so v državo vstopili po nezakoniti poti večinoma iz Eritreje in Sudana. Deportirali jih bodo v Ruando in Ugando na podlagi sporazumov, ki naj bi jih z državama sklenil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ruandski predsednik Paul Kagame, ki je na oblasti od leta 2000 in je pred tremi meseci začel svoj tretji, tokrat sedemletni mandat, naj bi po dogovoru Izraelu za premestitev afriških migrantov zaračunal 5 tisoč evrov na osebo. Kot smo že poročali, je Ruanda pripravljena sprejeti tudi približno 30 tisoč migrantov iz Libije.

Ugandski dolgoletni predsednik Museveni je lani februarja začel svoj peti mandat. Med njegovim prejšnjim mandatom, ki ga je začel leta 2010, so organizacije za zaščito človekovih pravic iz Ugande poročale o migrantih iz Izraela, ki so bili na podlagi skrivnega vojaškega sporazuma nastanjeni v izoliranih "skladiščih za ljudi." Posebnost več kot tridesetletne vladavine predsednika Musevenija so tudi z vojsko varovana severnogandska taborišča za notranje razseljene pripadnike ljudstva Ačoli, ki še vedno bijejo gverilsko vojno proti Museveniju. Taborišča za notranje razseljene so vzporednica begunskim taboriščem, le da gre v tem primeru za prebivalce, ki potem, ko so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, niso prestopili državne meje in si pridobili status beguncev, temveč so ostali brez doma v lastni državi. Severnogandska taborišča za razseljene se ob primerjavi z razmerami, ki jih poznamo iz velemestnih slumov, niti ne zdijo tako grozljive, toda njihovim prebivalcem se ni dovoljeno vrniti.

Uganda uspešno posluje tudi z Evropsko unijo. Nastanitve migrantov so od lanskega leta z evropskimi sredstvi sofinancirane v sklopu afriškega sklada EU, težkega 7 trilijonov evrov. Sklad, v katerem je zajeta kar potrojena vrednost siceršnjih evropskih razvojnih naložb v Afriki, je bil ustanovljen za zagotavljanje politične stabilnosti in enakih ekonomskih možnosti v državah, iz katerih po nezakonitih poteh prihajajo migranti. Med upravičence poleg Ugande spadajo še Kenija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Tanzanija, Kamerun, Čad, Gambija, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija in Senegal ter severnoafriške države Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija in Egipt.

V afriški državi Zimbabve ljudje slavijo konec 37-letne vladavine Roberta Mugabeja, saj so državni mediji danes razglasili odločitev sodišča, da je vojska postopala ustavno, ko je pridržala Mugabeja v hišnem priporu in zadušila upor njegovih pripadnikov, preden je minuli torek odstopil s predsedniškega položaja. Njegov naslednik Emmerson Mnangangwa je včeraj med zaprisego Mugabeja imenoval za enega od očetov naroda, zato se mnogi bojijo, da mandat novega predsednika, ki je kot dolgoletni Mugabejev podpredsednik zanj izvajal čistke, pomeni začetek novega avtoritarnega režima.

Sodišče v Kongu je včeraj razveljavilo proces proti 18 pripadnikom zasebne milice zaradi množičnega posilstva 40 deklic, starih od osem mesecev do 12 let. Odločitev mora potrditi še višje sodišče v Kinshasi. Do odločitve je privedla zahteva za zamenjavo dveh sodnikov, saj naj bi bila člana milice Djeshi ya Yesu, kar v svahiliju pomeni Jezusova vojska, ki jo je vložil lokalni pravnik Frederic Batumike, sicer vodja omenjene milice. Skupaj s 74 drugimi člani so Batumikeja aretirali, ker je najel vrača, ki je obtoženim naročil, naj posiljujejo zelo mlada dekleta, da bi pridobili zaščito z nadnaravnimi silami. Oborožene vojaške formacije, ki z množičnimi posilstvi ustrahujejo lokalno prebivalstvo, so pogost pojav v afriških regijah, bogatih z rudninami in drugimi naravnimi viri.

Za konec še zanimivost s slovenskih sodišč, V postopku ugotavljanja odgovornosti Igorja Bavčarja je okrožno sodišče včeraj uvedlo preiskavo stanja premoženja njegove žene za 41 let nazaj, da bi ugotovili, koliko je Ljubomira Hortner Bavčar prispevala za vzgojo njune hčere. Ko bo delež določen, bo z njim razpolagala finančna uprava, ki je s tožbo sprožila ta sodni postopek. Igorja Bavčarja in Ljubomire Hortner Bavčar danes na sodišču ni bilo, saj naj bi bila zaslišana šele februarja prihodnje leto. Zastopnici Bavčarjevih poudarjata, da je pri ugotavljanju Bavčarjevega premoženja, ovrednotenega na 138 tisoč evrov, poleg dohodkov potrebno upoštevati ženin delež pri vzgoji in varstvu otrok, o čemer bo lahko pričala hči Špela in drugi člani Bavčarjeve družine, pa tudi, da sta skupno premoženje začela ustvarjati leta 1976 v izvenzakonski skupnosti in ne šele leta 1983, ko sta se poročila. Igor Bavčar po podatkih s spletne strani finančne uprave državi dolguje med milijonom in desetimi milijoni evrov davkov. Maja letos mu je bilo s pravnomočno sodbo naloženo še, da mora za pet let v zapor in da mora vrniti nekaj več kot 18 milijonov evrov. Obsojen je bil za pranje denarja pri poskusu menedžerskega odkupa Istrabenza. Del premoženja mu je država že zasegla, del je torej sedaj v obravnavi, od leta 2009 pa je pred zaplembo varna vsaj brunarica.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments