Ponoči so ameriška letala izvedla napad na mesto Raka v Siriji, ki velja za glavno mesto teroristične skupine Islamska država. Tarča napada je bil po poročanju nemške DPA tako imenovani džihadistični John. Britanec po imenu Mohamed Emwazi po rodu sicer iz Kuvajta, je eden izmed najbolj zloglasnih predstavnikov islamske države. Ameriški častnik Washington Post je objavil podatke, da naj bi John prišel v vrste Islamske države iz Velike Britanije in deloval v teroristični celici Beatlesi, ki so jo talci tako poimenovali zaradi njihovih angleških naglasov. Skrajnež je pred kamerami pogosto obglavljal talce iz zahodnih držav, prvič je bil na posnetku, ko so je obglavil ameriškega talca Jamesa Foleya v lanskem Avgustu. Džihadistični John naj bi po navedbah nekdanjega talca Islamske države zapornike zelo rad mučil. Njegova najpriljubljenejša metoda naj bi bilo vodno zalivanje pri katerem ima žrtev občutek utapljanja. Po poročanju tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Petra Cooka je napad uspel. V Pentagonu rezultate sicer še preučujejo in ugotavljajo uspešnost napada, kar je potrdil tudi britanski premier David Cameron.
Danes je v mestu Sindžar plapolala kurdska zastava. Včeraj so Kurdi skupaj z Jazidi in koalicijskim bombardiranjem začeli napad na Sindžar, mesto so danes skoraj popolnoma zasedli. Mesto je avgusta lani zasedla vahabistična skupina islamska država in začela z krutim genocidom nad Jazidi. Zaradi tega so zbežali v bližnje gore, kjer živijo zadnje leto. Pašmerga mesto še ni označila za varno, saj še vedno obstaja nevarnost pripadnikov islamske države. Sindžar je za Islamsko državo pomembno strateško mesto, je na sredi poti med glavnima trdnjavama v Iraku in Siriji, Mosulom in Al Rakom, zato je Pašmerga označila bitko za veliko zmago.
V Južni Afriki so študentje protestirali v tamkajšnji univerzi Stellenbosch. Študentje so zahtevali ukinitev afrikanščine kot administrativni jezik univerze in jezik s katerim poučujejo. Afrikanščino so leta tisoč osemsto petnajst razvili Nizozemci z kolonizacijo. Uveljavila se je zaradi superiorne manjšine belcev nad črnci. To je tudi bil razlog študentov. Želeli so odstraniti jezik apartheida in represije nad njihovimi predniki. Zahteva o odstranitvi oziroma postavitev jezika zgolj na raven dodatnega jezika je dosežena. S to zahtevo so odstranili diskriminacijo v multi-kulturni in multi-lingvistični univerzi. Stellenbosch se je s sprejetjem znebil rasizma, čeprav po enaindvajset letni demokraciji.
Po katastrofi prejšnji četrtek, ko sta v Braziliji popustila dva jeza, je danes brazilska vlada z okoli dvainšestdeset milijoni evrov kaznovala rudarska giganta, ki upravljata z rudnikom Samarco. Podjetji lahko pričakujeta še dodatne kazni zaradi onesnaženja vode in škode, ki je nastala. Oblasti so potrdile, da je v nesreči umrlo osem ljudi, devetnajst pa jih še pogrešajo. Razlog za katastrofo še ni bil odkrit, predvidevajo pa, da se je zgodila zaradi del na enem izmed jezov, ki so ga razširjali.
V Sloveniji in Evropi naj bi vladale kritične razmere, skoraj podobne vojni. Države so začele ograjevati svoje južne meje s koncentracijskim taboriščem podobnimi ograjami. Slovenija pa je šla še korak dlje in do tridesetega oktobra prepovedala lete nad osemsto petdeset metrov na območju Rigonc, Zavrča in Obrežja. Z vsemi temi obrambnimi ukrepi se želimo zavarovati pred invazijo lačnih otrok in nosečih mamic ter prestrašenimi ljudmi. Ljudje na tej strani bodeče žice pa so vsak dan bombardirani s dezinformacijami domačih medijev. Ti so jim uspešno onesnažili zdravo pamet z nepotrebnim strahom. Spremembe so razvidne po opravljeni anketi Dela. Po dveh mesecih so namreč pokazale spremembo mnenja ljudi o postavitvi bodeče žice, te so sedemdesetim odstotkom izprašancev po godu. Vlada je paranoično ljudstvo in histerične desničarje uslišala in s proti-humanitarnim projektom postavljanja bodeče žice nadaljuje. Danes na prehodu pri Središču ob Dravi dograjujejo ograjujejo, včeraj pa je vojska začela z novo ograjo od Slovenske vasi proti Gorjancem.
Dogajanja na včerajšnji seji mariborskega mestnega sveta: nesoglasja med županom Andrejem Fištravcem in koalicijo na eni ter opozicijo na drugi strani rastejo. Strani nista prišli bližje dogovoru, kateri naj bi odpravil blokado odločanja v mestnem svetu. Včerajšnji zaplet se je zgodil zaradi članstva v komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Pri sprejemanju dnevnega reda je opozicija predlagala županu razrešitev starih članov komisije in imenovanje novih. Ker Fištravec predloga ni želel uvrstiti na dnevni red so mu v opoziciji vrnili milo za drago tako, da so glasovali proti dnevnemu redu in se je seja tako zaključila že pred vsebinsko razpravo. Župan je pojasnil: »To se mi zdi popolnoma neodgovorno. Kupčkanje in politično improviziranje, tega Maribor ne potrebuje. Maribor ni v kondiciji za takšne igre, ampak moramo stopiti skupaj« iz opozicije pa obrazložitev svetnika Gregorja Pivca, ki pravi, da so pripravljeni na dogovor, da pa na tak način mestni svet ne more funkcionirati.
Avtorja: David Muster in Tim Hlede
