Ameri?ke univerze v Mariboru ne bo?

Na seji vlade bo finan?ni minister Du?an Mramor pod oznako "zaupno" predstavil informacije o postopku prodaje, vlada pri?akuje tudi informacije od Slovenskem dr?avnem holdingu. Koalicija se je sicer pred dana?njo sejo pogovarjala o vlogi holdinga in Dru?be za upravljanje terjatev bank v aktualnih postopkih. Kljub razdeljenosti pri teh vpra?anjih koalicija po besedah vodje poslancev SMC Simone Kustec Lipicer vztraja, da sta bili obe instituciji ustanovljeni z namenom, da se vpletanje politike v gospodarstvo zameji. Nasprotno Dejan ?idan iz SD ocenjuje, da se vlada kot skup??ina ne bi smela otepati odgovornosti, pa? pa bi se morala izre?i o prodaji Telekoma Slovenije. Nemara pa bi veljalo enkrat za spremembo obrniti plo??o in omejiti ekonomijo pri vpletanju v dr?avo. Ali pa vsaj s prodaje dr?avnega premo?enja odstranitu oznako "zaupno" in delovati transparentno.

Nasprotniki privatizacije so danes v skupni izjavi pred poslopjem vlade v Ljubljani ponovno izrazili nestrinjanje s prodajo Telekoma Slovenije. Vodja Zdru?ene levice Luka Mesec je dejal, da bi morala biti ohranitev Telekoma v dr?avni lasti prioriteta vsake vlade, ki ?eli biti vsaj pribli?no odgovorna svojim dr?avljanom. Predstavnica sindikata Mladi Plus Tea Jarc je dodala, da prodaja najve?jega telekomunikacijskega podjetja poteka brez pravega mandata dr?avljanov, brez informacij, pod mizo in spodbuja korupcijo. V sporo?ilu za javnost so poudarili, da se je z vladne strani obljubljeno transparentno upravljanje dr?avnega premo?enja umaknilo nesmiselni privatizaciji Telekoma. Privatizacijo se velikokrat utemeljuje s tem, da se bo na ta na?in izbolj?alo delovanje podjetij, a raziskave tega ne potrjujejo. Posledice so prej nasprotne.

?lani Preiskovalne komisije Dr?avnega zbora za ugotavljanje politi?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Te? 6 so zbrali vso potrebno gradivo za za?etek preiskave. Predsednik komisije za ?esti blok Termoelektrarne ?o?tanj Matja? Han?ek iz Zdru?ene levice je povedal, da se bodo osredoto?ili predvsem na potek javnega naro?anja, kdo in zakaj pri tem ni opravil svojega dela, zakaj so se spreminjali parametri v nalo?bi ter kak?na je bila odzivnost odgovornih za ta projekt. Po Han?kovih besedah so ?la skoraj vsa naro?ila mimo zakona, mo? Te?a 6 je narasla, s tem pa se je za 2'5-krat pove?ala tudi cena njegove izgradnje.

Poslanci Zdru?ene levice in Zavezni?tva Alenke Bratu?ek so v Dr?avni zbor vlo?ili predlog spremembe, s katerim ?elijo zvi?ati cenzus za upravi?enost do osnovno?olskega kosila. S tem so prisluhnili dru?tvu Petka za nasmeh, ki je s peticijo v ta namen zbralo 15.000 podpisov. Trenutno so do ?olskega kosila upravi?eni zgolj osnovno?olci iz dru?in, katerih mese?ni dohodek na ?lana zna?a manj kot 180 evrov. Sprememba bi vsem oziroma vsaj ve?ini osnovno?olskih otrok iz socialno ogro?enih dru?in zagotovila vsaj en topel obrok dnevno. V stranki SMC navajajo, da bo razprava o regresiranju ?olske prehrane potekala vzporedno z razpravo o sprejemu prora?una za naslednji dve leti ter da bodo spremembe na tem podro?ju mo?ne ?ele v naslednjem koledarskem letu. S polnim trebuhom je verjetno zelo enostavno razglabljati o birokratskih postopkih.

Komisija za nadzor javnih financ je obravnavala izpla?evanje od?kodnin izbrisanim. Bo?tjan ?efic z Ministrstva za notranje zadeve je povedal, da obravnava vlog poteka teko?e, prav tako prora?un za od?kodnine zagotavlja dovolj sredstev. Do konca maja je bilo priznanih za nekaj ve? kot 19'7 milijona evrov od?kodnin. Do konca maja je bilo na upravne enote podanih 6.561 zahtev za izpla?ilo od?kodnine, do sedaj je bilo odlo?eno o 6.254 zahtevah. Izpla?anih je bilo nekaj manj kot 5 milijonov evrov. Na vpra?anje, zakaj je bila do sedaj izpla?ana le dobra ?etrtina priznanega zneska od?kodnin, je ?efic odgovoril, da zato, ker od?kodnine izpla?ujejo po obrokih. A so izbrisane tudi izbrisali po obrokih?

Zaklju?imo v doma?em Mariboru.

Kuvajtski poslovne? Hilal Arnaout je ustavil projekt ameri?ke univerze v Mariboru. Kaplja ?ez rob naj bi bilo zasli?anje Arnaouta na policiji. Zasli?ali naj bi ga zaradi domnev, da je njegovo podjetje Ebla zemlji??e na Ru?ki cesti, torej zloglasno luknjo Maks, kupilo pod ceno. ?upan Andrej Fi?travec, ki je Arnaoutu zemlji??e prodal za 610.000 evrov, je od Ministrstva za notranje zadeve zahteval takoj?njo razjasnitev vseh okoli??in policijske preiskave. Po Fi?trav?evem mnenju ima dogajanje politi?no ozadje. Ljudje, ki so sodelovali v enem tipu ekonomije, naj bi na ta na?in sku?ali uresni?iti svoje interese. A po na?em opa?anju Fi?travec ni zamenjal tipa ekonomije. ?e ve?, zdi se, da mu gre uveljavljen celo dobro od rok.

Facebook Twitter Deli