Charlie Hebdo, radarji in pingvini v puloverjih

Nova ?tevilka francoskega satiri?nega tednika Charlie Hebdo je po pribli?no mesecu in pol premora znova na policah. Po januarskem napadu, v katerem je ?ivljenje izgubilo 12 ljudi, je to druga izdana ?tevilka. Karikatura na novi naslovnici prikazuje trop psov z obrazi predsednice francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, oboro?enega islamista in pape?a. Lovijo majhnega psa, ki pred njimi be?i z izvodom Charlie Hebdoja v gobcu. Na naslovnici pi?e "Pa smo spet tukaj!" Kolumnist ?asnika Patrick Pelloux je dejal, da po premoru in soo?anju z izgubo kolegov, s pri?ujo?o ?tevilko znova za?enjajo redno tedensko izhajanje ?asnika.

V Franciji pa napad na Charlie Hebdo pu??a ?ir?e posledice.

?e tako napeto razmerje med francosko policijo in ne-belsko populacijo se je po napadih ?e zaostrilo. Pari?ko sodi??e se trenutno ukvarja s primerom, ki ga je vlo?ilo 13 temnopoltih mo?kih severno afri?kega porekla. Trdijo, da jih je v razli?nih mestih po vsej Franciji policija samovoljno ustavila in zahtevala, da poka?ejo dokumente, zgolj zaradi barve ko?e. Primer je podprt tudi s strani pobude Open Society Justice, katere raziskava je v letu 2009 pokazala, da je ?estkrat bolj verjetno, da bo policija v Parizu ustavila temnopolto kot belopolto osebo, ter osemkrat bolj verjetno, da bo ustavila osebo arabskega porekla kot belopolto osebo. Zdi se, da ima francoska policija pod krinko boja proti terorizmu zgolj ?e en razlog ve?, da ustavlja in preverja ljudi muslimanskega videza. Na vlado je ta mesec pritisnil tudi francoski varuh ?lovekovih pravic, Jacques Toubon, ki poziva vlado, naj spremejo konkretne ukrepe za prepre?evanje rasisti?nega preverjanja identitete. ?eprav je sedanji predsednik Francije Fran?ois Hollande v predvolilni kampanji leta 2012 na tem podro?ju obljubljal reforme, se do danes ni zgodila ?e nobena.

Ministrstvo za okolje in prostor je danes v javno obravnavo dalo osnutek nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2025. Za cilj programa so si zastavili spremembo razmerja med najemnimi in lastnimi stanovanji v Sloveniji v korist najemnih stanovanj. Program med drugim predvideva pove?anje varnosti najemnih razmerij, dav?ne vzpodbude za oddajo in sankcije za lastnike nezasedenih stanovanj. Za ve?jo dosopnost stanovanj za ranljive skupine je predvidena postopna uvedba stanovanjskega dodatka, ki bi bil vklju?en v sistem socialnih transferjev. Kot pilotni projekt je predvidena tudi gradnja stanovanjske skupnosti za mlade, ki si ?elijo samostojnega ?ivljenja, a so ?e vedno pripravljeni bivati z vrstniki. Za starej?e, ki finan?no ne zmorejo ve? nositi bremena lastni?tva, pa je predvidena mo?nost odkupa stanovanja s strani javnega stanovanjskega sklada z do?ivljenjsko rento. Mnenja in predloge bodo na ministrstvu zbirali do 25. marca, program pa naj bi v sprejem vladi poslali maja letos.

Na mariborskem okro?nem sodi??u je danes manj kot pol ure trajal uvodni narok v pravdnem postopku, v katerem ?eli Mestna ob?ina Maribor dokazati ni?nost 30 milijonov evrov vredne pogodbe za radarje, ki jo je prej?nje vodstvo mariborske ob?ine sklenilo z dru?bo Iskra Sistemi. Predstavnikov Mestne ob?ine Maribor in Iskre na sodi??e ni bilo, pri?li so le njihovi pravni zastopniki. Odvetnik Iskra Sistemov Miha Martelanc je povedal, da je bil poravnalni narok prekinjen zaradi mediacije, ki med strankama poteka v postopku od?kodninske to?be na zahtevo Iskre. Od to?be, ki se za?enja ta ?etrtek, bo odvisen tudi nadaljnji potek naslednjega poravnalnega naroka.

Kot ka?e, bo Mestna ob?ina Maribor po ?tirih letih dobila lokalni program kulture. Program, o katerem bo v ?etrtek odlo?al mestni svet, vklju?uje predloge 46ih ukrepov, med ve?jimi investicijami pa so navedene ?e znane potrebe Umetnostne galerije Maribor, knji?nice in gradu. Omenjena je tudi vzpostavitev osrednjih prostorov za intermedijske in uprizoritvene umetnosti ter arhitekturo, odprtje neprofitne knjigarne ter zagotovitev pogojev za delovanje kina Udarnik. Uresni?evanje programa bo odvisno od zmo?nosti ob?inskega prora?una, katerega vsebina ?e za letos ni znana, a je pod?upanja Jelka ?ernivec zagotovila, da za kulturo zagotovo ne bo "nesre?ne postavke ni?", kot je kazalo decembra lani. Pa se pustimo presenetiti, kajne?

Presene?eni so bili verjetno tudi avstralski pingvini, ko so jih ?lani avstralske organizacije Penguin Foundation oblekli v pletene puloverje. Puloverji sicer niso modna muha: po velikem razlitju nafte leta 2001, so do danes pomagali re?iti ?ivljenja skoraj 500 majhnih pingvinov. Nafta namre? pingvinom zlepi perje, ki se zaradi tega ne morejo ogreti, hkrati pa se zastrupijo, ko se ho?ejo o?istiti. V volnene puloverje so pingvine oblekli za?asno, dokler jih niso umili in vrnili v naravo. Puloverje so pletli ljudje po vsem svetu, med drugim celo najstarej?i ?lovek v Avstraliji, star 109 let.

Facebook Twitter Deli