Ciklon Debbie v Avstraliji, potres na Kamčatki, Trump s protiokoljskimi odloki in mariborski vstajniki na ponovnem sojenju

Po silovitem ciklonu, ki je včeraj dosegel severovzhodno obalo Avstralije, se na prizadetem območju začenja čiščenje. Še vedno je brez elektrike približno 68.000 gospodinjstev, več kot 25.000 ljudi so morali evakuirati. Pri čiščenju po ciklonu Debbie, ki je s hitrostjo vetra do 260 kilometrov na uro divjal po obalni regiji zvezne države Queensland, sodeluje več kot tisoč ljudi. Delo otežuje še močan dež, številne ceste so zaradi podrtega drevja neprehodne. Več odmaknjenih krajev je zaradi poškodb na infrastrukturi še vedno brez komunikacijskih povezav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.  Na prizadetem območju so razglasili nevarnost poplav. Premier Malcolm Turnbull razmere spremlja iz kriznega središča v Canberri. Župan območja Whitsunday, kjer je ciklon dosegel kopno, Andrew Wilcox je stanje opisal kot "vojno območje". Škoda na stavbah je velika, k sreči pa ni bilo žrtev. Po njegovih besedah je škoda ogromna tudi za glavno panogo na njihovem območju - poljedelstvo. Prizadet bo tudi turistični sektor. Nevihtno vreme z močnim dežjem naj bi se v Queenslandu nadaljevalo vse do petka.

 

Na drugem koncu sveta, natančneje: Ruski polotok Kamčatko je danes nekaj po 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času stresel močan potres z magnitudo 6,7. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa okoli 40 kilometrov stran od obale. Kot so sporočile oblasti, ni nevarnosti cunamija, piše ruska tiskovna agencija Tass. Hujšemu potresu je sledilo tudi več popotresnih sunkov z magnitudami od 2 do 6, ki so jih čutili v več vaseh na vzhodu Kamčatke.

 

Po tretji strani pa je trenutni ameriški predsednik Donald Trump podpisal izvršni odlok, s katerim je razveljavil ukrepe Baracka Obame, namenjene boju proti podnebnim spremembam. Tako je skoraj v celoti uničil podnebno zapuščino svojega demokratskega predhodnika. Trump je z "odlokom o energetski neodvisnosti" začasno ustavil, preklical ali v vnovično obravnavo poslal vrsto ukrepov, prijaznih okolju. Njegov cilj je okrepiti domačo proizvodnjo energije fosilnih goriv. Kot je sporočila Bela hiša, bodo s tem odlokom ohranjali dobavo energije in elektrike cenovno ugodno, zanesljivo ter čisto. To naj bi okrepilo gospodarsko rast in spodbudilo ustvarjanje delovnih mest. Prav tako je Trump odpravil 14 mesecev star moratorij o izdaji novih dovoljenj za kopanje premoga po državni zemlji. Na novo sprejeti ukrepi bodo ZDA osredotočali na energijsko neodvisnost, ki jo ZDA namerava doseči na "svoj način" še dodaja Bela hiša. Trump je podnebne spremembe namreč označil za "potegavščino", ki naj bi si jo izmislili Kitajci. Omejevanje termoelektrarn na premog in druge zelene ukrepe vidi kot napad na ameriške delavce ter ameriško premogovniško industrijo. ZDA tako ostajajo  na drugem mestu pri proizvodnji toplogrednih plinov na svetu. Okoli 37 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida v državi nastane pri proizvodnji elektrike.

 

V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) so ta mesec z ameriškim podjetjem Holtec podpisali pogodbo za projektiranje, opremo ter gradnjo stavbe za suho skladiščenje izrabljenega goriva. Pogodba v vrednosti 68,3 milijona evrov obsega tudi prvi dve fazi polnjenja novega skladišča z zabojniki za suho skladiščenje. Stavbo, ki bo pokrivala približno 3000 kvadratnih metrov, bodo začeli graditi leta 2019. V prvi fazi bodo v novo skladišče leta 2020 premestili nekaj manj kot 600 izrabljenih gorivnih elementov in z njimi napolnili 16 pasivnih betonsko-kovinskih zabojnikov. V okviru druge faze, ki se bo začela leta 2025, bodo do leta 2028 z enakim številom gorivnih elementov napolnili dodatnih 16 zabojnikov, končno fazo pa predvidevajo pet let po končanju nuklearkinega obratovanja leta 2048. Stroške suhega skladiščenja bodo v Neku pokrili sami.

 

Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je danes začelo ponovljeno sojenje štirim fantom, obtoženim, da so na tretji mariborski vstaji decembra 2012 metali granitne kocke v policiste. Ker so vse strani večinoma vztrajale pri navedbah iz prvotnega sojenja, se je glavna obravnava danes tudi že končala, sodba pa bo izrečena v petek. Za Alena Đudarića in Andreja Horvata je okrožno sodišče že lani januarja izreklo zavrnilno sodbo. Nejc Ules in Luka Rauter pa sta bila obsojena na pogojno kazen dveh mesecev zapora, a sodba ni postala pravnomočna, saj jo je višje sodišče zaradi kršitev določb kazenskega postopka razveljavilo. Sodni senat je ostaja v enaki sestavi kot na prvotnem sojenju. Niti zagovorniki obtoženih niti tožilstvo niso predlagali dodatnih prič, zato se bo pri sodbi upoštevali dokazno gradivo ter pričanja iz prvotnega postopka. Obtoženi, ki že od vsega začetka zanikajo krivdo, danes pred sodiščem niso imeli kaj več pristaviti.

Infokoncentrat je pripravila Špela.

Facebook Twitter Deli
0 comments