Dan sonca v Severni Koreji, ustavljene evakuacije v Siriji in misija ZN na Haitiju

Severna Koreja danes praznuje "dan sonca". Na ta dan bi bil 105. rojstni dan ustanovitelja in prvega predsednika države Kim Il Sunga. Na vojaški paradi, ki si jo je ogledal tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, je Severna Koreja ob današnjem prazniku razkazovala svojo vojaško moč. Prvič je pokazala nove tipe raket, medtem ko do šestega jedrskega poskusa, ki so ga napovedovali nekateri, vsaj zaenkrat ni prišlo. Severna Koreja sicer obsoja premik ameriških vojaških ladij proti Korejskemu polotoku, saj naj bi ZDA s tem na območje pripeljale "ogromno količino jedrskih strateških sredstev". ZDA je proti Korejskemu polotoku poslala tudi ameriško 100 tisoč tonsko letalonosilko Carl Vinson, ki jo poganjata dva jedrska reaktorja, na njej pa je prostora za skoraj 100 letal. Severnokorejska vojska je sporočila, da bo "neusmiljeno opustošila" ZDA, če se bodo te odločile za napad. Rusija poziva k zadržanosti, Kitajska pa k mirni rešitvi težave.

Včerajšnja napovedana evakuacija civilistov iz najbolj obleganih mest in vasi na severu Sirije je zaradi spora med vladnimi silami in islamisti zaustavljena, več tisoč Sirijcev pa je obtičalo pri Alepu. Evakuacija naj bi se zaustavila, ker uporniki iz Zabadanija, mesta, ki je bilo vključeno v dogovor o evakuaciji, niso dobili zagotovljenega varnega prehoda. Skupina Osvoboditev Levanta, ki ga vodi z Al Kaido povezana Fronta Fatah Al Šam, je obtožila sirski režim, da iz Zabadanija ne izpusti upornikov, zaustavila evakuacija in zahtevala vrnitev 100 prorežimskih borcev, ki so zapustili vasi Fuo in Kafrajo. Avtobusi iz Madaje in Zabadanija so bili namenjeni v uporniške kraje v provinco Idlib, tisti iz Fue in Kafraje pa v Alep na območja, ki jih nadzorujejo sirske vladne sile. V napadu na enega od avtobusov, v katerem naj bi po različnih virih poročali o več kot 20 smrtnih žrtvah, tokrat naj ne bi imela prstov vmes vojska ZDA.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal sklep, ki državam omogoča večjo svobodo pri omejevanju sredstev, namenjenih klinikam, ki omogočajo opravljanje splava. Ukrep razveljavlja zakon, ki ga je sprejela administracija Baracka Obame dva dni pred Trumpovo inavguracijo. Ta zakon je državam prepovedoval odrekanje zveznih sredstev z naslova sklada Title X nevladnim organizacijam, kot je Planned Parenthood. Program Title X je edini, po katerem je prek 300 milijonov dolarjev zveznih sredstev letno namenjenih financiranju preventivne zdravstvene oskrbe, predvsem za tiste državljane, ki si je ne morejo privoščiti. Zvezni zakon sicer prepoveduje financiranje splavov, razen v primerih posilstva, incesta ali smrtne nevarnosti. Po Obamovem zakonu so morale države klinikam ne glede na to, ali omogočajo splav ali ne, namenjati zvezna sredstva. Po Trumpovem sklepu pa to več ne velja, tako da lahko države preusmerjajo prejeta sredstva od klinik, ki splav omogočajo, h klinikam, ki tega postopka ne izvajajo.

Varnostni svet Združenih narodov je izglasoval konec 13 let trajajoče mirovne misije na Haitiju. V šestih mesecih bo odpoklicanih vseh 2342 mirovnikov, nadomestili jih bodo s 1000 pripadniki policijskih enot, ki bodo predvidoma odpoklicani do oktobra 2019. Mirovna misija je Združene narode stala 346 milijonov evrov, ob tem pa je prebivalcem povzročila veliko škode. Združeni narodi so priznali sokrivdo pri izbruhu kolere na otoku leta 2010, ki je pobila 10 tisoč ljudi in okužila dodatnih 770 tisoč, enote mirovne misije pa so bile obtožene spolnih zlorab lokalnega prebivalstva. Združeni narodi so edino mirovno misijo v Amerikah sprožili leta 2004 po uporu in odstavitvi predsednika Jeana-Bertranda Aristida.

Nadaljujemo pri naših zahodnih sosedih. Italijanski letalski prevoznik Alitalia se je s sindikati dogovoril o prestrukturiranju podjetja in se s tem izognil stečaju. Sindikati so pristali na odpuščanje približno 1000 zaposlenih in povprečno 8-odstotno znižanje plač. Dogovor mora biti potrjen še z referendumom med delavci. Dogovor s sindikati je bil pogoj za finančni paket v vrednosti dveh milijard evrov, s katerim bo podjetje ubežalo stečajnemu postopku. Nujni del finančnega vbrizga vključuje 400 milijonov evrov. Polovico zneska bo zagotovil 49-odstotni lastnik Alitalie, podjetje Etihad iz Združenih arabskih Emiratov. 200 milijonov pa bosta prispevali italijanski največji banki Intesa Sanpaolo in UniCredit. Alitalia se tako očitno že tretjič rešuje pred bankrotom. Po študiji investicijske banke Mediobanca pa so davkoplačevalci od leta 1974 v družbo prispevali kar 7,4 milijarde evrov.

Mednarodni blok zaključujemo na Balkanu. Bolgarija bo mesec dni po parlamentarnih volitvah dobila novo vlado. Konzervativna stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije ali krajše GERB, ki je na volitvah zmagala s 33 odstotki glasov, bo vladno koalicijo sestavila z Združenimi patrioti, skupaj pa bosta imeli 122 od 240 sedežev v bolgarskem parlamentu. Stranki sta koalicijski sporazum podpisali po tem, ko je GERB privolil v glavno zahtevo Združenih patriotov o povišanju minimalne pokojnine. Zveza strank  Združeni patrioti je na volitvah nastopila z islamofobno, homofobno in protiromsko retoriko, med svoje vrste pa vključuje tudi antisemitsko stranko Ataka. Bolgarski predsednik Rumen Radev bo Bojku Borisovu podelil že tretji mandat predsednika vlade.

Nadaljuje pa se gospodarsko povezovanje Slovenije in Irana. Podjetje Iskratel je z iranskim nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem Telecommunication Company of Iran podpisalo pogodbo, vredno 15 milijonov evrov. Kmalu sledi podpis druge pogodbe v vrednosti 21 milijonov. Iskratel bo tako sodeloval pri modernizaciji iranskih omrežij in zagotovil širokopasovni dostop v sedmih provincah. Za nacionalnega operaterja bo dobavljal terminalno opremo in opremo za centralne lokacije. Projekt sledi odprtju predstavništva v Iranu skupaj s podjetji Riko, Duol in Comita pred letom dni.

V starosti 86 let je včeraj umrla gledališka in filmska igralka Iva Zupančič. V svoji karieri je nanizala več kot 140 vlog iz slovenske in svetovne dramatike, klasike in moderne. Za svoje delo je prejela več nagrad, leta 1997 tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo. Kritike je opozorila nase takoj na začetku kariere. Priznavali so ji veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talent za igrivo in nenarejeno vedenje ter barvito in sproščeno dikcijo. Veljala je predvsem za oblikovalko karakternih oseb, do katerih je prišla kmalu po prvih naivkah in prisrčnih dekletih. Že med študijem je nastopala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, in sicer med letoma 1951 in 1962, zatem je svojo gledališko pot zapisala ljubljanski Drami. Članica tamkajšnjega ansambla je bila od leta 1962 do upokojitve leta 1993. Sodelovala je tudi na Odru 57, v Koreodrami ter pri projektih Dragana Živadinova in Mateja Filipčiča. Na Odru 57, ki so ga ustanovili igralci, pesniki in pisatelji, so postavljali slovenske pisatelje in dramatike, ki še danes spadajo v sam vrh. Bila je Antigona Dominika Smoleta, nastopila je v Otrocih reke Daneta Zajca, veliko je igrala tudi Cankarja.

Z Živadinovom je sodelovala pri 50-letnem projektu, z njim je šla tudi v breztežnost. S predstavo Noordung:1995–2045 so Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič začeli razvijati postgravitacijsko umetnost, ki nastaja v razmerah brez gravitacije. Iva Zupančič je bila ena od 14 igralk in igralcev v tej predstavi, ki je bila premierno izvedena leta 1995 v Ljubljani. Prvič so jo ponovili leta 2005 v ruskem Zvezdnem mestu, drugič pa leta 2015 v Vitanju. Iva Zupančič je bila tudi nepogrešljiv člen številnih radijskih iger, nastopila je v več filmih, med drugim vklasikah, To so gadi režiserja Jožeta Bevca in Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča, pa tudi Veselici režiserja Jožeta Babiča, X-25 javlja Františka Čapa, Klopčičeva Iskanja ter Krč Boža Šprajca.

Infokoncentrat smo iz različnih virov zbrali v Uredništvu.

Facebook Twitter Deli
0 comments