Evropa se ukvarja z migranti, Ustavno sodi??e RS pa z Jan?o

Francoska policija je iz za?asnega ?otorskega naselja z afri?kimi migranti, ki je ob pove?anem begu ljudi v Evropo nastal pod ?elezni?kim mostom na severu Pariza, odpeljala ve? sto ljudi. V ?otorskem naselju je bilo ve? kot 350 migrantov, ve?inoma iz Sudana, pa tudi Eritreje, Somalije in Egipta. Zjutraj je prizori??e obkolila policija in ustavila bli?nji promet. Migranti, med katerimi so bili ve?inoma mo?ki, a tudi nekaj dru?in, so ?akali na vkrcanje na avtobuse, ki naj bi jih odpeljali v razli?na zato?i??a na obmo?ju Pariza. Dve ?otorski naselji je policija izpraznila tudi v pristani?kem mestu Calais. Na obmo?ju je pri?lo do nasilja, v ponedeljek so se v pretep zapletli migranti iz Sudana in Eritreje. 24 je bilo ranjenih, od teh jih je 14 potrebovalo zdravni?ko pomo?.

Avstrija medtem v leto?njem letu pri?akuje okoli 70.000 pro?enj za azil, kar bi bilo rekordno ?tevilo v skoraj pol stoletja, poro?a avstrijska tiskovna agencija APA. Rekordno ?tevilo beguncev je Avstrija sicer zabele?ila leta 1968, ko se je po zatrtju pra?ke pomladi iz takratne ?e?koslova?ke v Avstrijo zateklo ve? kot 160.000 ljudi. Prav aktualno vpra?anje migrantov in beguncem je po navedbah politi?nih analitikov dalo zagon skrajnim desni?arjem. Situacja je ve? kot zaskrbljujo?a, saj so jim volivci na nedeljskih lokalnih volitvah na avstrijskem ?tajerskem in Gradi??anskem izkazali bistveno ve?jo podporo kot na prej?njih volitvah.

V Afganistanu se je zgodil nov napad s smrtnimi izidom. Devet Afganistancev, ki so delali za ?e?ko nevladno organizacijo, je bilo ubitih v napadu na njihovo rezidenco na severu Afganistana, so sporo?ile oblasti. Odgovornosti za napad ni prevzel ?e nih?e. Predstavnik lokalne policije je francoski tiskovni agenciji AFP povedal, da je bilo ubitih sedem uslu?bencev nevladne organizacije in ena uslu?benka ter dva varnostnika. Za napad je obto?il talibane. ?rtve so bile zaposlene pri ?e?ki organizaciji PIN, ki je v Afganistanu dejavna od leta 2001, dostavlja pa ?lovekoljubno pomo? prebivalcem odro?nih predelov na vzhodu in severu dr?ave. Delavci mednarodnih ?lovekoljubnih organizacij so vse pogosteje tar?e napadov, ?eprav talibani trdijo, da tovrstni napadi niso del njihove politike.

Poglejmo ?e v doma?e loge.

Na zahtevo Zdru?ene levice se bosta na skupni seji sestala odbora Dr?avnega zbora za finance in za gospodarstvo. V Zdru?eni levici so sejo zahtevali zaradi domnevno usklajenega delovanja britanskega sklada Cinven in nem?kega Deutsche Telekom v postopku privatizacije Telekoma Slovenije. Tema razprave bo negospodarnost in netransparentnost prodaje dr?avnega dele?a v Telekomu Slovenija. Zdru?ena levica ?eli vladi nalo?iti, da sume nepravilnosti preveri in o ugotovitvah poro?a Dr?avnemu zboru ter ustreznim institucijam. Poleg tega zahtevajo ?e, da vlada kot skup??ina Slovenskega dr?avnega holdinga zaustavi vse privatizacijske postopke v zadevi Telekom do razjasnitve situacije.

Dr?avni zbor, natan?neje Odbor za notranje zadeve, pa se bo ukvarjal tudi s pobudo, ki jo je Zavezni?tvo Alenke Bratu?ek vlo?ilo v proceduro ?e novembra lani. Gre za zakonodajni sve?enj, ki naj bi pravnomo?no obsojenim na nepogojno kazen zapora prepre?il, da bi kandidirali ali opravljali voljene funkcije. Vklju?uje ve? novel zakonov: o volitvah predsednika republike, o poslancih, o dr?avnem svetu, o vladi, o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah. Odbor se je obravnave prvi? lotil januarja letos, a jo je prelo?il, saj sve?enj ni vklju?eval zakona o volitvah v Dr?avni zbor kot temeljnega zakona. Poslanske skupine Stranke modernega centra, DeSUSa, Socialnih demokratov, omenjenega Zavezni?tva Alenke Bratu?ek in Zdru?ene levice so nato v za?etku maja pripravile in v proceduro vlo?ile noveli zakonov o volitvah v Dr?avni zbor in o lokalni samoupravi. Prva zaostruje pogoje poslanske kandidature, druga pa omogo?a odpoklic ?upana. Predlagane re?itve sledijo prepri?anju peterice strank, da pravnomo?no obsojeni posameznik ne more opravljati javne funkcije.

Na vlo?itev omenjene pobude je seveda vplivala razumnemu ?loveku nerazumna preceden?na situacija v Sloveniji, ko je v zadevi Patria obsojeni Janez Jan?a ?e naprej opravljal poslansko funkcijo. V zvezi s tem bo Ustavno sodi??e v ?etrtek razpravljalo o ustavnosti zakona o poslancih. Jan?a je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo opravljal tako reko? iz zapora. V Dr?avnem zboru se je razvnela razprava o primernosti tega, da zapornik opravlja poslansko funkcijo. Dr?avni zbor je oktobra Jan?i mandat odvzel, a mu ga je Ustavno sodi??e po prito?bi do kon?ne razre?itve za?asno vrnilo. Ustavno sodi??e je medtem razveljavilo tudi obsodilne sodbe v zadevi Patria, zadevo pa vrnilo v ponovno odlo?anje na prvostopenjsko sodi??e. Jan?e obsodba tako trenutno ne bremeni. Ustavni sodniki so za ?etrtkovo razpravo med drugim napovedali, da bodo zakon presojali zlasti z vidika pravice do u?inkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. 

Facebook Twitter Deli