Gnoj = zlato

Jemen ostaja na pragu dr?avljanske vojne. V v?eraj?njih spopadih med provladnimi in protivladnimi silami je umrlo 30 ljudi. Uporni?ki ?iitski Hutiji so predsednika Hadija pregnali iz prestolnice Sana v mesto Aden. Polo?aj se je poslab?al v nedeljo, ko so ?iitske milice zasedle glavno letali??e v dr?avi. ?lo naj bi za povra?ilo za petkove samomorilske napade, ko je v dveh ?iitskih mo?ejah v Sani umrlo okoli 150 ljudi. Odgovornost za te napade je prevzela Islamska dr?ava. Jemen je v kaos zdrsnil po letu 2012, ko je bil z oblasti strmoglavljen dolgoletni voditelj Ali Abdulah Saleh. Obto?evali so ga, da podpira Hutije. Ti so nato septembra lani prevzeli nadzor v Sani, zatem pa so se za ostale regije za?eli krvavi spopadi s sunitskimi plemeni, ki jih podpira tudi teroristi?na mre?a Al Kaida.

V ameri?ki zvezdni dr?avi Utah ponovno uvajajo usmrtitve s strelskimi vodi. Odlo?itev so sprejeli po mnogih spodletelih usmrtitvah z injekcijo v ve? zveznih dr?avah, pri katerih so obsojeni trpeli hude bole?ine in je smrt pri?la prepozno. Farmacevtske dru?be so v zadnjih letih iz eti?nih pomislekov zmanj?ale ponudbo smrtonosnih substanc za usmrtitve, kar je vodilo v pomanjkanje smrtonosnih injekcij. Zato so se v ve? ameri?kih zveznih dr?avah lotili iskanja alternativnih metod za usmrtitev, ki so se izkazale za porazne. Nov zakon v Utahu je bil podpisan v?eraj. Na smrt obsojeni zaporniki na izvr?itev kazni trenutno ?akajo v 34 ameri?kih zveznih dr?avah, v vseh je primarna metoda usmrtitve smrtonosna injekcija. Osem dr?av poleg tega kot sekundarno metodo dovoljuje usmrtitev z elektri?nim tokom, ?tiri uplinjenje, tri pa obe?enje.

Ve?jega uspeha kot ga imajo znanstveniki, ki pripravljajo injekcije za smrtno kazen, se nadejajo znanstveniki iz ameri?kega In?tituta za geolo?ke raziskave. Ti so ugotovili, da je v iztrebkih Ameri?anov toliko zlata in plemenitih kovin kot v kak?nem rudniku. V iztrebkih milijona Ameri?anov naj bi bilo za kar 13 milijonov dolarjev zlata. V ?love?kih kakcih so poleg zlata in srebra odkrili tudi druge plemenite kovine. Za pridobivanje kovin iz iztrebkov preizku?ajo razli?ne kemikalije, ki jih uporabljajo v rudarski industriji. V ZDA v kanalizaciji vsako leto pristane okoli sedem milijonov ton ?love?kega blata. Pribli?no polovico ga porabijo za gnojilo, ostalo pa gre v se?igalnice ali na deponije odpadkov.

Na dana?nji dan pred ?estnajstimi leti je za?elo NATO-vo bombardiranje Srbije. Dogodka se bodo danes spomnili z raznimi slovesnostmi. Predstavniki dr?ave, vojske, lokalnih oblasti in zdru?enj v Srbiji voja?kim in civilnim ?rtvam polagajo vence na spominska obele?ja. V Kosovski Mitrovici so pripravili protestni pohod od glavnega mosta v mestu do nekdanje stavbe notranjega ministrstva, ki je bila uni?ena v bombardiranju. NATO je z napadi v oseminsedemdesetih dneh Slobodana Milo?evi?a prisilil, da se je umaknil s Kosova. Z napadi je bilo povzro?ene za 30 milijard ameri?kih dolarjev ?kode. Koliko ljudi je umrlo, ?e danes ni znano, ocenjeno ?tevilo ?rtev pa se pribli?uje 3.000.

Narodne skupnosti iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji si prizadevajo za priznanje statusa manj?in. V popisu prebivalstva iz leta 2002 se je dobrih 127.000 prebivalcev opredelilo za pripadnike narodov biv?e Jugoslavije. Ureditev statusa manj?in zahteva Okvirna konvencija Sveta Evrope, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1998. Nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribi?i?, meni, da je v interesu ve?ine, da so odnosi v dr?avi dobro urejeni ter da se vsakdo, ne glede na to od kod prihaja in kak?ne narodnosti je, v Sloveniji po?uti enakopravnega in za?elenega. Velik korak k priznavanju novih manj?in je bil dose?en z Deklaracijo o polo?aju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je dr?avni zbor sprejel leta 2011. Urejanje kolektivnih pravic skupnosti iz biv?e Jugoslavije je zapisano tudi v koalicijski pogodbi vlade Mira Cerarja. Ribi?i? opozarja, da so izpolnjeni vsi pogoji, da se pravice albanske, bo?nja?ke, ?rnogorske, hrva?ke, makedonske in srbske manj?ine zapi?ejo v ustavo. Kdaj bo pri?lo do priznanja teh manj?in, je te?ko predvideti, z gotovostjo pa lahko predvidimo, katere stranke bodo temu nasprotovale.

Danes se je v Kopru z razsodbo zaklju?il sodni proces proti dvema biv?ima zaposlenima in sindikalnemu aktivistu, ki ga je spro?ilo podjetje Sintal in njegov lastnik Robert Pistotnik. Obto?eni so bili spoznani za nedol?ne. Biv?a delavca in sindikalni aktivist so na blogu in Facebooku opozarjali na razmere, v katerih so bili prisiljeni delati zaposleni Sintala. Delavci so delali ve? kot 300 ur na mesec, ve? kot 12 ur na dan, regresa niso dobivali, prav tako ne dopusta in povrnjenih potnih stro?kov. Nad njimi se je izvajal mobing, zaviralo se je sindikalno organiziranje. Sintal je to prepoznal za ?aljivo. To?ba je bila napad na ustavno pravico do svobode govora in sindikalnega organiziranja. Prav tako je bila sredstvo za ustrahovanje zaposlenih, saj so videli, da jih v primeru, ?e opozorijo na kr?enje svojih pravic, ?aka zasebna to?ba. Obto?eni, ki so se na sodi??u zagovarjali sami, so dokazali, da se da pravico dose?i brez znane odvetni?ke firme.

 

Facebook Twitter Deli