Dana?nji infokoncentrat vsebinsko posve?amo poreferendumski situaciji v Gr?iji. V nedeljo so gr?ki volivci na referendumu odlo?ali, ali Gr?ija bo ali ne bo ustregla pogojem, ki so jih pripravili na Evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnem denarnem skladu. V primeru sprejetja pogojev, ki so terjali reforme in vnovi?no var?evanje ter zategovanje pasu, bi Gr?iji Evropska unija zagotovila dodatno finan?no pomo?. Po uradno pre?tetih glasovih se je ve? kot 60% Grkov izreklo proti pogojem, in sedaj jim s strani Evropske centralne banke grozi celo odpoved nujne likvidnostne pomo?i. Tudi izstop Gr?ije iz evroobmo?ja postaja realna mo?nost, ki pa lahko prinese pomembne geopoliti?ne posledice, na primer pri soo?anju z begunsko krizo v Sredozemlju ali za odnose z Rusijo.
Evropo po gr?kem "ne" ?aka dan ?tevilnih sre?anj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice gr?kega referenduma in iskali mo?ne poti za naprej. Zve?er se bosta sestala nem?ka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ?e zjutraj pa so sestankovali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Odlo?itev centralne banke bo za poslovanje gr?kih bank klju?na, saj bodo razpravljali o zvi?anju zgornje meje izredne likvidnostne pomo?i, s ?emer bi gr?kim bankam omogo?ili, da v torek odprejo vrata. Po drugem scenariju lahko banka likvidnostno mejo pusti nespremenjeno, kar posledi?no pomeni, da bodo prebivalci Gr?ije ?e kar nekaj dni brez dostopa do ban?nih ra?unov in z omejitvami dviga na ban?nih avtomatih. Po najbolj ?rnem scenariju lahko Evropska centralna banka pomo? popolnoma odpravi, kar pa za gr?ki ban?ni sistem pomeni katastrofo in polom. Po mnenju analitikov se to naj ne bi zgodilo, razen v primeru, da v dveh tednih ne bodo dosegli nekega skupnega dogovora. 20. julija se namre? izte?e rok, ko mora Gr?ija Evropski centralni banki vrniti 3,5 milijarde dolga.
Grki so referendumski izid pospremili s praznovanjem na ulicah. Na osrednjem atenskem trgu Sintagma se je zbrala nepregledna mno?ica ljudi, ki je dolgo v no? slavila dejstvo, da so se uprli mednarodni skupnosti in s tem po mnenju mnogih ohranili svoje dostojanstvo. Premier Cipras je v nagovoru dr?avljanom dejal, da je sedaj prednostna naloga gr?kih oblasti vzpostavitev normalnega stanja v ban?nem sistemu, in da je cilj njegove vlade prestrukturiranje dolga. Cipras vztraja, da izid referenduma ne pomeni preloma z Evropo, temve? zmago demokracije, ki krepi mo? naroda v pogajanjih s posojilodajalci za re?itev krize.
Medtem ko so Grki praznovali, pa je izid referenduma v Bruslju pri?akovano povzro?il kisle obraze in namr??ena ?ela. ?ef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je ocenil, da je izid "ob?alovanja vreden" za prihodnost Gr?ije, in opozoril, da so za okrevanje gr?kega gospodarstva te?ki ukrepi in reforme neizogibni. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je posvaril, da "Evropa vstopa v zelo te?aven in dramati?en ?as".
Zavoljo la?jih pogajanj Gr?ije z Evropsko unijo je danes odstopil gr?ki finan?ni minister Janis Varufakis. Na svojem blogu je referendum ozna?il za edinstven trenutek v zgodovini, saj se je z njim majhna evropska dr?ava zoperstavila dol?ni?kemu su?enjstvu. Obenem je poudaril, da bi morala gr?ka vlada referendumski izid sedaj izkoristiti za dogovor, ki bo zajemal prestrukturiranje dolga, manj var?evanja, prerazdelitev bogastva v prid revnim in prave reforme. Ker pa je bil kmalu po referendumskih izidih seznanjen z dejstvom, da nekateri ?lani evrske skupine njegove prisotnosti na sestankih ne ?elijo, se je s podporo Ciprasa odlo?il odstopiti. Za novega finan?nega ministra je imenovan dosedanji vodja gr?ke skupine za pogajanje s posojilodajalci, Evklid Cakalotos.
Odzivi Evrope na referendumski izid so precej razli?ni. Medtem, ko je veliko ?lanic (med drugim Nem?ija in Francija) do izida referenduma kriti?nih, pa ?panija odlo?itev pozdravlja in tudi podpira nova pogajanja. Odlo?itev podpirajo tudi evropske stranke skrajne levice. V Sloveniji je izid referenduma pri?akovano pozdravila le Zdru?ena levica. Veliko podporo Gr?iji so izrazile tudi dr?ave Latinske Amerike. Argentinska predsednica Cristina Kirchner, katere dr?ava je zaradi dolga bankrotirala leta 2001, je izid referenduma ozna?ila za zmago za demokracijo in dostojanstvo. Upa, da bodo "Evropa in njeni voditelji razumeli sporo?ilo glasovanja. Od nikogar ne more? zahtevati, da si bo podpisal smrtno obsodbo," je ?e dodala. Bolivijski predsednik Evo Morales pa je v nedeljo poudaril, da je gr?ki referendum "poraz evropskega imperializma in za?etek osvobajanja Evropejcev".
Kakorkoli, noben prihodnji scenarij ne bo enostaven, a vendarle je Gr?ija pokazala dobr?no mero poguma in odlo?enosti. Kot je rekel Miha Bla?i? a.k.a. N'Toko: "Ali je legitimno uni?iti prihodnost ljudi zaradi neodgovornega kreditiranja politi?nih gospodarskih elit? Priznati si moramo, da tisti, ki so bili zaradi var?evanja pahnjeni v socialno bedo, z javnim dolgom nimajo ni?." Gr?ija je z referendumom tako poskrbela za precedens, ki je evropskim finan?nim elitam postavil ogledalo, v katerega bo morala prej kot slej pogledati.
