Gr?ki premier Tsipras je pred te?ko nalogo. Poslance Syrize mora prepri?ati, naj v sredo v parlamentu potrdijo ukrepe, ki jih upniki zahtevajo pred za?etkom pogajanj o novem programu pomo?i. Del Syrize reformam nasprotuje, v sredo pa se obeta tudi ve? stavk. Voditelji evroobmo?ja so sicer dosegli dogovor o pripravljenosti na za?etek pogajanj, a so tudi zahtevali, naj Gr?ija do srede sprejme niz najnujnej?ih ukrepov. Ti se med drugim nana?ajo na davek na dodano vrednost, pokojninski sistem in zagotovitev neodvisnosti dr?avnega statisti?nega urada. ?e bo v prihodnjih tednih sprejet dogovor o novem programu pomo?i, Grke ?akajo ?e korenitej?i ukrepi, povezani tudi z bole?o privatizacijo. ?eprav naj bi imel Tsipras, ki je na koncu pogajanj dejal, da bolj?ih pogojev ni mogel izpogajati, potrebno ve?ino za sprejem ukrepov ?e zagotovljeno, pa lahko razvoj dogodkov negativno vpliva na vlado. Kot poro?a dpa, ne gre izklju?iti niti delitve Syrize. Mediji prav tako ?e napovedujejo, da bi se lahko levo krilo Syrize odcepilo in ustanovilo Stranko drahme. Med Grki se medtem ?e krepi nezadovoljstvo. Dr?avni uslu?benci, negovalno osebje v dr?avnih bolni?nicah in zaposleni v lekarnah so za sredo napovedali stavke, nasprotniki reform pa so ljudi pozvali k protestom.
Zunanji ministri Irana ter petih stalnih ?lanic Varnostnega sveta Zdru?enih narodov in Nem?ije so danes na Dunaju sklenili sporazum o iranskem jedrskem programu. Sprejetje dogovora se je zgodilo po 18ih dneh pogajanj, sporazum pa bi naj celovito re?il ve? kot desetletje trajajo?i jedrski spor. Izpogajani kompromis naj bi Zahodu v prvi vrsti zagotovil, da Iran ne bo izdelal jedrske bombe. Teheran je moral zato pristati na stroge omejitve svojega jedrskega programa in mednarodne in?pekcije. V zameno bodo progresivno odpravljene sankcije, ki jih je Zahod v preteklosti uvedel proti Iranu in so mo?no prizadele iransko gospodarstvo, ?e posebej naftni sektor.
Zdru?enje novinarjev in publicistov (ZNP) ostro nasprotuje novemu osnutku novele zakona o medijih. Po njihovem mnenju se ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar "nor?uje iz svobode medijev", kriti?no ost pa so uperili predvsem v glasbene kvote. Na Zdru?enju so zapisali, da nov predlog "s kirur?ko natan?nostjo predpisuje ne le, koliko naj bo na radiu slovenske glasbe, ampak celo, koliko mora biti ta glasba stara in koliko morajo biti stari njeni izvajalci. Takega posega v politiko glasbenih urednikov ?e nismo do?iveli." Po njihovem mnenju je problemati?no tudi, da ministrstvo ?e naprej dopu??a monopolni polo?aj sedanjih medijev, ?e posebej ogla?evalski monopol ene od komercialnih televizij, zaradi katerega propadajo vsi preostali mediji. Zdru?enje medtem odobrava sprejete spremembe kazenskega zakonika, po katerih dr?avno to?ilstvo ne bo ve? moglo kazensko preganjati novinarjev na predlog u?aljenih funkcionarjev. Po novem bodo lahko novinarje kazensko preganjali le ?e z zasebno to?bo. Novi osnutek bo v obravnavi do 21. julija.
Odbor Dr?avnega zbora za notranje zadeve je danes obravnaval predlog stali??a Slovenije do evropske agende o migracijah. Slednjo je po aprilski tragediji, v kateri je ob obali Libije umrlo 800 ljudi, pripravila Evropska komisija. Poslanci so stali??e, ki ga je pripravila vlada, potrdili z 11 glasovi proti enemu, seja o tem pa se bo ?e nadaljevala. Na drugi to?ki dnevnega reda bi morali namre? obranavati stali??e Slovenije glede predloga sveta Evropske unije o uvedbi za?asnih ukrepov na podro?ju mednarofna za??ite v korist Italije in Gr?ije, pri katerih gre za preselitev skupno 40.000 prosilcev za azil po drugih dr?avah ?lanicah Evropske unije. Ker pa se je za?ela seja Dr?avnega zbora, so morali sejo odbora prekiniti. Vlada v stali??u, ki ga je pripravila, sicer pozdravlja dokument komisije, a ima nanj tudi vrsto pripomb. Med drugim ponavlja ?e znana stali??a, da mora odlo?itev o sprejemu beguncev temeljiti na prostovoljni odlo?itvi dr?av, in opozarja, da v dokumentu manjka varnostni vidik. Poslanec Jani M?derndorfer iz Zavezni?tva Alenke Bratu?ek pa je poudaril, da je solidarnost v prvi vrsti brezpogojna, ne pa prostovoljna. Dejal je ?e, da ima sicer vsaka dr?ava pravico in odgovornost skrbeti za varnost svojih dr?avljanov, a da slednja nikdar ne bi smela prevladati nad ?love?nostjo. Podobnega mnenja so tudi v Zdru?eni levici, kjer kvote podpirajo ter zagovarjajo ?e dodaten sprejem migrantov.
Sonda New Horizons je danes prvi? letela mimo Plutona, na Zemljo pa bo posredovala prve podatke o tem pritlikavem planetu na robu na?ega oson?ja. Sonda ameri?ke vesoljske agencije Nasa v velikosti manj?ega klavirja se bo Plutonu pribli?ala po devetih letih in pol potovanja ter 4,7 milijarde kilometrih poti, poro?ajo tuje tiskovne agencije. New Horizons, ki velja za doslej najhitrej?e vesoljsko plovilo, potuje s hitrostjo okoli 50.000 kilometrov na uro. Plutonu se je sonda najbolj pribli?ala ob 13.49 po srednjeevropskem ?asu, od povr?ja pritlikavega planeta pa je bila oddaljena 12.500 kilometrov. Znanstveniki bodo na podatke morali ?e malce po?akati, saj je sonda trenutno zaposlena z zbiranjem podatkov in snemanjem fotografij. prvi klic domov bo New Horizons opravil ob 22.20 po srednjeevropskem ?asu, signal pa bo do Zemlje potoval pet ur. Nasa naj bi predvidoma v sredo dopoldan sporo?ila, ali je sonda uspe?no opravila svojo nalogo ali ne.
