Info Koncentrat, 20. 5. 2016

Petkov Info Koncentrat začenjamo z zaupnimi podatki, ki te pripeljejo do zaporne kazni ali pa tudi ne. Vojakinja Chelsea Manning je v času služenja v Iraku predala znameniti organizaciji WikiLeaks več stotisoč zaupnih ameriških dokumentov. Leta 2013 so jo obsodili na 35-letno zaporno kazen. Manningova se je na izrečeno kazen pritožila. V pritožbi so njeni odvetniki zapisali, da je kazen nepravična in prestroga. Odvetniki obtoženke zatrjujejo, da so na vojaškem sodišču, o nevarnih posledicah predaje zaupnih dokumentov, sklepali le na podlagi špekulacij in domnev. Ameriško vojaško sodišče se je namenilo žvižgačem soditi pod aktom, poimenovanim Espionage Act. Na drugi strani pa je bivši in nekdanji general ter direktor CIE, svoji biografinji predal osem zvezkov z zaupnimi podatki. Nekdanjemu generalu se ni sodilo s pomočjo Espionage Act-a, saj se je lahko s sodiščem dogovoril za dve leti pogojne kazni ter 100.000 dolarjev denarne kazni.

Poglejmo v Bruselj, kjer že drugi dan zasedajo zunanji ministri zveze Nato. Današnje razprave so se vrtele okrog sodelovanja med zavezništvom in Evropsko unijo na področjih skupnih izzivov, kot so migracije, teroririzem ter druga varnostna vprašanja. Tokratno zasedanje je predvsem predpriprava na julijski vrh, ki se ima zgoditi v Varšavi. Tako visokega zasedanja se je udeležil vodja slovanske diplomacije Karel Erjavec. Zavezanim ministrom so se na pogovorih pridružili še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini (Frederika Mogerini) ter oba ministra Švedske in Finske. Obe omenjeni državi, ki nista vključeni v zvezo Nato, sta pokazali zanimanje za okrepljeno sodelovanje z zavezništvom v luči ruske grožnje, poroča STA. Sledila je še razprava o Natovi misiji v Afganistanu. Gre za usposabljanje in svetovanje afganistanskim varnostnim silam. Včeraj so bile v ospredju trenutne krizne razmere, pa tudi odnosi z Rusijo. Zunanji ministri, 28 članic zavezništva, so podpisali še protokol o pristopu Črne Gore v zvezo Nato.

Slovenski čebelarji danes praznujejo. Slovenija med drugim danes gosti Generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) g. Jose Graziano de Silva. Po mnenju Ministrstva za kmetijstvo, bo ta obisk pripomogel pri pridobivanju podpore za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Predlagateljica Slovenija je z aktivnostmi, za pridobitev mednarodne podpore, začela že lani. Letos je pristopila še s formalnim postopkom, pri čemer ima ključni pomen pridobitev podpore FAO. Čebelarska zveza Slovenije organizira nemalo dogodkov in zanimivosti v podpori slovenski čebeli ter slovenskemu medu. Med drugim so se odločili za organizacijo Festivala čebelarske pesmi. S tem želijo pevske ansamble spodbuditi k izvajanju številčnih pesmi s čebelarsko vsebino, skladatelje pa k pisanju novih. 

Danes se začenja tudi Teden slovenskih gozdov. Letošnja rdeča nit dogodkov in prireditev, se ovija okrog trajnostnega načrta ohranjanja slovenskih gozdov. V še kar trajajočih gospodarsko-ekonomskih kriznih časih, s skoraj uničeno lesno indusrijo ter ne-gospodarnim ravnanjem z naravnim bogastvom (s pomočjo žleda ter zadnje zmrzali), so slovenski gozdovi v slabem stanju. Zavod za gozdove Slovenije želi povezati lastnike gozdov, javne gozdarske službe, gozdarje, razne raziskovalce, izobraževalne ustanove, politiko in družbo nasploh, predvsem, ko gre za skupno skrb slovenskih gozdov. V tem tednu so pripravili več kot 60 dogodkov po celotni Sloveniji. Danes se je zgodila uvodna prireditev v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrni. Sledi celotedenski festival gozda, varstva narave, Alp, pohodništva ter vseh drugih oblik aktivnosti v naravi. V ponedeljek bo Slovenija prevzela vlogo koordinatorke na konferenci koordinacijskega mehanizma za področje gozdarstva med državami Vzhodne in Srednje Evrope ter Kitajske. Festival se bo zaključil 2. junija v Radečah na tradicionalnem Srečanju na Savi.

Današnji infokoncentrat zaklučujemo z zanimivostjo s sveta števil oziroma praštevil. Matematiki znajo potiskati meje. Iskanje največjega praštevila je že nekaj časa zanimiv hobi ali pa pripomoček pri učinkovitosti kriptografije. Za največje praštevilo najdeno do danes, potrebujemo več kot 22 milijonov mest. To je 2 na potenco 74207281 minus 1. Praštevila so zanimiva tudi zaradi računalniške varnosti. Kriptografija poišče dve dokaj veliki praštevili in ju zmnoži. Ko imamo produkt, je za nazaj težko ugotoviti, katera sta njegova praštevilska prafaktorja. V kriptografiji predstavljata ravno ti dve praštevili zasebni ključ, javni ključ pa je njun produkt, razlaga za MMC RTV SLO Matjaž Konvalinka, predavatelj s področja diskretne matematike na Fakulteti za Matematiko in fiziko. S spodbudnimi številkami in dobro zabeležinim obiskom pa so zadovoljni tudi organizatorji Majskih iger. Mesec iger, športnih prireditev in raznih zanimivosti je včeraj kronal svoje dogajanje na Kardeljevi ploščadi s koncertom za vse vrste študentskih okusov.

Info Koncentrat po/spravila Špela.

Facebook Twitter Deli
0 comments