Domnevno nestrankarska agencija za raziskave javnega mnenja RealClearPolitics ugotavlja, da bi imel Bernie Sanders v boju za Belo hišo z Donaldom Trumpom prednost pred Hillary Clinton. Sanders bi Trumpa premagal s 13-odstotno razliko, Hillary Clinton pa bi zmagala s petodstotno, poroča Al Džazira. Podobno raziskave ugotavljajo že dlje časa. Marca je Reuters objavil izide ankete, ki kažejo, da bi Sanders Trumpa premagal z najmanj 14 odstotki razlike, izid bitke med Trumpom in najverjetnejšo kandidatko Demokratske stranke pa bi bil tesen. Analitik Dustin Woodward, ki je sodeloval pri omenjeni raziskavi Reutersa, pripisuje rezultate neodvisnim volilcem, ki v nesorazmerni večini podpirajo Sandersa. Po njegovih besedah predstavljajo neodvisni volivci in volivke v ZDA 42 odstotkov vseh volivcev, demokratskih volivcev je 29, republikanskih pa 26 odstotkov. Za predsedniško nominacijo Demokratske stranke se torej še vedno potegujeta neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders in nekdanja senatorka iz New Yorka in zunanja ministrica Hillary Clinton, ki ima sicer precejšnjo prednost. Medtem ko ima Sanders 1.473 delegatskih in superdelegatskih glasov, jih ima Hillary Clinton 2.240. Superdelegati sicer lahko svojo odločitev še spremenijo do konvencije Demokratske stranke, ki bo 25. julija v Filadelfiji. Sanders je doslej zbral le 40 glasov superdelegatov in želi pred konvencijo stranke prepričati dovolj drugih superdelegatov, da svojo podporo namenijo njemu. V torek bodo demokratski volivci izbirali med Sandersom in Hillary Clinton v zveznih državah Kentucky in Oregon, republikanci pa le v Oregonu. Trump je še edini preostali republikanski kandidat, ki bo tako dosegel potrebno število delegatskih glasov za nominacijo 18. julija na strankarski konvenciji v Clevelandu. Demokrati bodo po Kentuckyju in Oregonu volili še 4. junija na Deviških otokih, 5. junija v Portoriku, 7. junija v Kaliforniji, Montani, New Jerseyju, Novi Mehiki in Severni Dakoti, nato pa še 14. junija v Južni Dakoti in naslednji dan za konec v glavnem mestu Washington. Upanje umre zadnje, pravijo. Če si del političnih elit, pa ne staviš na upanje, ampak učinkovito nastavljen volilni sistem.
Kolumbijska policija je sporočila, da je zasegla rekordno količino kokaina. Skoraj osem ton tega je bilo skritih na plantaži bananovca na severozahodu države, od tega 1,5 tone že pripravljene za trg. Trije osumljenci so bili aretirani, še trije pa so pobegnili. Kokain je pripadal kriminalni združbi Klan Usuga, ki se ukvarja predvsem s preprodajo mamil, obtožena pa je tudi izsiljevanja, nezakonitega rudarjenja, ugrabitev in umorov. Po neuradnih podatkih policije šteje združba okoli 2.000 dejavnih članov, v zadnjih petih letih pa so jih varnostne sile ujele 6.700. Kolumbijska vlada je ta mesec napovedala zračne napade na kriminalne združbe, vpletene v preprodajo mamil in nezakonito rudarjenje. Tarče nove strategije so predvsem tri združbe, Klan Usuga, Los Pelusos in Los Puntilleros.
Korak k streznitvi. Minister za finance Dušan Mramor je zadovoljen z izkupičkom uvedbe davčnih blagajn. Podatki ministrstva kažejo, da so se davčni prihodki, ki jih lahko pripišejo uvedbi davčnih blagajn, pri davku na dodano vrednost (DDV) zvišali za okoli 14 milijonov evrov, pri dohodnini pa za približno sedem milijonov. Namen zakona o davčnem potrjevanju računov je po navedbah Mramorja zmanjšanje sive ekonomije in ureditev zaposlovanja na črno, hkrati pa bolj pravično plačevanje davkov in s tem tudi povečanje davčnih prihodkov. Minister meni, da bomo oba cilja dosegli. Vsakemu svoje torej, enim plačevanje davkov, drugim optimizacijo davkov skozi davčne oaze.
Iz oaze v hram demokracije. Predsednik vlade Miro Cerar državnemu zboru v imenovanje na mesto ministra za kulturo predlaga Toneta Peršaka. Za kandidata ga je izbrala stranka DeSUS. Peršak je po soglasju stranke z njegovo kandidaturo presodil, da lahko s podporo naredi pomembne premike za kulturo. Napovedal je, da bo sledil koalicijskemu sporazumu, ki v tem mandatu predvideva sistemsko prenovo kulturnega modela ter nekatere rešitve pri financiranju kulture in zakonodaji. Peršak je doslej deloval kot politik na nacionalni ravni, občinski funkcionar in od 1998 do 2014 župan Trzina, režiser, pisatelj, predavatelj na AGRFT, eden izmed avtorjev takoimenovane pisateljske ustave, v mladosti pa perspektiven tekač na srednje proge.
Inštitut za robotiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru bo v torek, 17. maja, organiziral državna robotska tekmovanja. To bosta finalna državna tekmovanja za študente in dijake RoboT 2016 ter tekmovanji za učence osnovnih šol ROBObum 2016 in dijake srednjih šol ROBOcupJunior. Njihov namen je predvsem v popularizaciji tehnike ter spodbujanje inovativnosti med mladimi vseh starosti. Organizatorji pričakujejo 300 tekmovalcev in več kot 60 mentorjev ter spremljevalcev. Otvoritev prireditve bo ob 9.30 na FERI, v avli objekta G2.
Novice Infokoncentrata je rokohitrsko namešala Nina.
