Izrael si sku?a prosto po Pilatu oprati roke za zlo?ine nad Palestinci

Izrael je objavil svoje poro?ilo o ofenzivi na Gazo leta 2014. Sami zase ugotavljajo, da je bilo njihovo delovanje tam zakonito in legitimno. Palestinci so te navedbe seveda zavrnili, poro?a francoska tiskovna agencija AFP. S poro?ilom je Izrael prehitel Zdru?ene narode, ki so preiskovali mo?nost vojnih zlo?inih v ?asu izraelskih napadov. Po ugotovitvah Zdru?enih narodov je 50 dnevni konflikt terjal okoli 2200 ?ivljenj Palestincev, ve?inoma civilistov. Na izraelski strani je ?rtev bistveno manj, ?ivljenje je izgubilo 67 ljudi, a kljub temu sku?a Izrael povzro?ene grozote legitimirati. Predstavnik palestinske vlade Ramali Ihab Bsejso je dejal, da ga poro?ilo Izraela ne presene?a. Palestina bo po njegovih besedah sprejela le zaklju?ke mednarodnih preiskav, kot je poro?ilo Zdru?enih narodov. Slednje bo objavljeno 29. junija.

Italijanska policija je v soboto posredovala proti kakim 200 migrantom, ki so protestirali na mejnem prehodu s Francijo, potem ko jih francoska policija ni spustila v dr?avo. Francija je poostrila mejni nadzor, da bi migrantom prepre?ila pot v Evropo, nadzor pa sta okrepili tudi Nem?ija in Avstrija. Vse to je spro?ilo pravi kaos v Italiji, ne le ob mejah, ampak tudi v Rimu in drugih mestih, kjer se na ?elezni?kih in avtobusnih postajah zadr?uje ogromno migrantov. Obenem se ve?a pritisk na italijanskega premierja Mattea Renzija, ?e? da se vlada ni sposobna u?inkovito spopasti s problematiko migrantov. A premier poziva k ve?ji pomo?i in solidarnosti Evrope, v nasprotnem primeru je zagrozil s "planom B". Podrobnosti slednjega ni razkril, je pa dejal, da bi ?kodil predvsem Evropi.

Poglejmo ?e v Slovenijo.

Potem, ko je Slovenski dr?avni holding sprejel osnovno, ne pa tudi dopolnjene ponudbe Cinvena za nakup Telekoma Slovenije, je slednji holdingu poslal obrazlo?itev. Telekoma naj ne bi mogli kupiti brez da se najprej razre?i vpra?anje doglasja za zdru?itev Telekomove h?erinske dru?be One v Makedoniji z Vipom, ki je v lasti Telekoma Austrie. Na makedonski agenciji za varstvo konkurence so dejali, da imajo za odlo?itev glede zdru?itve dru?b po zakonu ?as do 9. julija. Slovenski dr?avni holding dopis Cinvena in mo?nosti nadaljevanja postopka ?e prou?uje.

Odbor za finance in monetarno politiko na nujni seji obravnava predlog zakona za popla?ilo deviznih var?evalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu. Zakon, ki ga je vlada potrdila 28. maja, dolo?a na?in izvr?itve lanske sodbe Evropskega sodi??a za ?lovekove pravice. Predlog zakona mora biti s strani Dr?avnega zbora potrjen do sredine julija, saj se takrat izte?e enoletni rok, ki ga je dolo?ilo sodi??e. Var?evalci bodo lahko zahtevke vlagali od decembra letos do konca leta 2017, prva izpla?ila pa je pri?akovati prihodnje leto. Skupno bo treba izpla?ati kar 385 milijonov evrov.

15. parada ponosa v Ljubljani je minila v znamenju najve?je udele?be doslej, zbralo se je ve? kot 1000 ljudi. Leto?nja parada, ki je potekala pod sloganom PRIDEm z dru?ino, se je odvila brez izgredov in v spro??enem vzdu?ju. Kot prvo parado ponosa v svetu sicer ?tejejo protest leta 1969, ko se je ameri?ka skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo razli?nosti in promocijo strpnosti.

V Mariboru so leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture vzpostavili prvi skupnostni urbani eko vrt, ki naj bi lokalnim prebivalcem omogo?il ekolo?ko vrtnarjenje ter hkrati organizacijsko uredil podro?je vrti?karstva. Gredice v Borovi in Novi vasi pa kljub obljubam o prihodnji ?iritvi ideje zaenkrat ostajajo edine tak?ne. Da bi lahko vzpostavila ?e ve? tak?nih urbanih vrtov, je mariborska ob?ina ob podpori Centra avtonomne in alternativne produkcije (CAAP) kandidirala na razpisu Life +, kjer je upala na sredstva za ?e najmanj 500 tak?nih gredic. ?al ni bila uspe?na, a bodo posku?ali kandidirati znova. Vodja CAAPa Karolina Babi? je dejala, da sami nimajo virov za vodenje projekta, je pa zanimanje Maribor?anov za najetje tak?nega vrta zelo veliko. Ko so ?e zbirali prijave, so imeli na ?akalni listi ve? kot 300 ljudi.

Facebook Twitter Deli