Japonski Infokoncentrat

Japonci so se danes spomnili prvega napada z jedrsko bombo v zgodovini človeštva, ko so pred 71 leti ZDA med drugo svetovno vojno odvrgle atomsko bombo na Hirošimo. Na spominski slovesnosti v Hirošimi je župan Kazumi Matsui pozval k odpravi jedrskega orožja, svetovne voditelje pa pozval, naj v večjem številu obiščejo mesto. Slovesnosti so se udeležili predstavniki 91 držav, tudi jedrskih sil, kot so ZDA, Velika Britanija, Rusija in Francija. Na slovesnosti v spominskem parku se je okoli 50 tisoč udeležencev z minuto molka ob času eksplozije spomnilo več deset tisoč žrtev. Župan Hirošime Matsui je v govoru citiral tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki je maja kot prvi predsednik ZDA na položaju obiskal Hirošimo. Ponovil je njegov poziv jedrskim silam, naj imajo pogum in naj se ne zatekajo k logiki strahu ter naj si prizadevajo za svet brez jedrskega orožja. Japonski premier pa je potem, ko je v spominskem parku položil venec, ponovil, da si bo Japonska še naprej prizadevala za svet brez jedrskega orožja.

Japonska pa danes poleg spominjanja Hirošime dokazuje, da se dobro spominja tudi natančnih mej svojih teritorialnih vod. Japonska je danes pri Pekingu uradno protestirala zaradi okoli 230 kitajskih plovil, ki so jih opazili v vodah blizu skupine spornih otokov v Vzhodnokitajskem morju. Z japonskega zunanjega ministrstva pojasnjujejo, da je to zanje nesprejemljivo, saj gre za enostransko dejanje, ki krepi napetosti. V vodah blizu otokov Senkaku, ki so pod japonsko upravo, so opazili več kot 200 ribiških čolnov, pa tudi šest ladij kitajske obalne straže. Nenaseljene otoke si sicer lastita tudi Kitajska in Tajvan, kjer jih imenujejo Diaoyu oziroma Tiaoyutai. Do kitajske poteze prihaja, potem ko je japonski premier Shinzo Abe v sredo na mesto novega obrambnega ministra postavil Tomomi Inado. Inada je za Kitajsko sporna, ker je zanikala japonski pokol v Nanjingu leta 1937.

Iz vode na suho: k beguncem v Nemčiji. Nemška vlada je beguncem olajšala dostop do dela. V kolikor prosilec za azil dobi ponudbo za delo, ga lahko sedaj namreč sprejme z manj ovirami. Nova zakonodaja, ki je v veljavo stopila danes, prosilcem za azil olajšuje dostop do dela. Če namreč prosilec za azil najde delo, sedaj agenciji za delo ni več treba najprej preveriti, ali bi lahko isto delovno mesto zasedel kdo od nemških oziroma evropskih državljanov. Spremembe bodo veljale za večino od skupno 156 okrožij agencije za delo, izjem je le 23. Gre za območja, kjer naj bi bile razmere na trgu dela pretežke, da bi lahko beguncem olajšali dostop do delovnih mest. Podatki sicer kažejo, da so agencije za delo v Nemčiji od januarja do aprila letos prejele 26.862 prošenj za preverjanje možnosti zaposlitev za prosilce za azil. Od tega so 20.279 delovnih mest odobrile. Okoli 3000 beguncev je ostalo brez dela, ker je bil na voljo nemški oziroma evropski državljan.

Medtem bo nekaj novih delovnih mest verjetno nastalo v italijanskem zdravstvu. Italija je sprejela zakon, po katerem bodo vse novorojenčke testirali na 40 redkih dednih bolezni. Preprost krvni test bo državo stal 27 milijonov evrov letno, a italijanska ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin poudarja, da bo to otrokom prineslo boljše diagnosticiranje in večje možnosti preživetja. Doslej so otroke v Italiji ob rojstvu testirali na tri redke bolezni, in sicer na prirojeno hipotirozo, fenilketunorijo in cistično fibrozo. V prihodnje bodo novorojenčke v Italiji testirali na 40 endokrinih in metabolnih dednih bolezni. Te se pojavljajo redko, za vse pa je značilna sprememba proteina v genu. Nekatere med njimi za bolnike lahko pomenijo tudi zgodnjo smrt. Tiste novorojenčke, ki bodo na presejalnem testiranju pozitivni na katero od bolezni, bodo usmerili v presejalni center, kjer jih bo obravnavala ekipa specialistov.

Za konec še o domačih, skoraj ponarodelih, brezkončnih igricah iskanja pobeglih denarcev. Računsko sodišče pregleduje poslovanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v lanskem letu. Med drugim jih zanimajo prvotne navedbe takratne vršilke dolžnosti generalne direktorice ljubljanskega kliničnega centra Brigite Čokl, da se je ta urad vpletal v naročila v zdravstvu. Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice Gorazd Žmavc. Revizorje naj bi predvsem zanimale različne organizacije v zamejstvu in po svetu, ki se že vrsto let financirajo iz proračuna urada, jasnih kriterijev za njihovo financiranje pa ni.  Čoklova je takrat omenjala plačilo 196 milijonov evrov v povezavi z italijanskim podjetjem Mark Medical, ki naj bi bilo v lasti zamejskih Slovencev. Mark Medical je bil sicer med dobavitelji, ki so jih na Nacionalnem preiskovalnem uradu v široki preiskavi sumov korupcije v zdravstvu vzeli pod drobnogled že leta 2013. Po nekaterih navedbah naj bi bilo predmet zanimanja računskega sodišča tudi komuniciranje Žmavčevega urada s slovensko diasporo, kjer kot podizvajalec nastopa podjetje Domus, ki je v rokah Branka Krajnika. Po nekaterih navedbah naj bi vsaj 60 tisoč evrov v letu 2015 izpuhtelo v aktivnostih Branka Krajnika, ki nimajo nobene zveze s komuniciranjem s Slovenci po svetu. 

Z računskega sodišča prihaja tudi informacija, da je bil vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v preteklosti revidiran kar osemkrat. Med drugim je bil zajet v revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2014, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti pri izvedbi javnih razpisov za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu. Razvidno je, da je urad precej po domače dodelil denar Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (174.000 evrov) in združenju Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela (103.000 evrov).

Facebook Twitter Deli
0 comments