Ker so pasji kakci za ve?ino najve?ja te?ava na svetu, se spodobi, da dana?nji Info koncentrat za?nemo z novico o re?evanju te te?ave.
V ?panskem mestu Tarragona so napovedali, da bodo za?eli preu?evati DNK-zapis nepobranih pasjih kakcev, na podlagi katerega bodo lahko izsledili in kaznovali lastnike psov. Do sedaj so mestne oblasti kazen napisale le tistemu, ki so ga na lastne o?i videli, da ni pospravil iztrebka svojega psa. Kdaj bo projekt za?ivel v praksi ?e ni znano. Se pa bo mesto pri njegovi izvedbi povezalo z bli?njo univerzo in iz registra prijavljenih psov oblikovalo bazo pasjih DNK-zapisov. Po drugih mestih po ?paniji so se pa te?av s pasjimi kakci lotili druga?e. V mestu blizu Madrida so lani zaposlili ?pasjega detektiva?, ki je sledil lastnikom psov in njihovim ljubljen?kom, da bi jih ujel, ?e ne bi pobrali pasjega kakca. V mestu Brunete pa so se odlo?ili za ?e bolj ustvarjalen pristop. Najeli so prostovoljce, ki so iskali kr?itelje in poklepetali z njimi. V klepetu so od lastnikov psov izvedeli kje ?ivijo. Mestne oblasti so nato pred njihova vrata dostavile iztrebek njihovega psa, zavit v darilo.
Od kakcev pa k ostalemu sranju.
Nova raziskava ekonomistov centralne banke ZDA je pokazala, da je rasna neenakost v ZDA vedno ve?ja. Ekonomisti so raziskovali vpliv stopnje izobrazbe na materialni polo?aj. Ugotovili so ?okanten podatek, da je srednja vrednost neto premo?enja temnopoltih in Latinoameri?anov z univerzitetno izobrazbo od leta 1993 do leta 2013 padla za 56 odstotkov. Za enako ?olane belce se je premo?enje v istem ?asu pove?alo za 86 odstotkov, za Azijce pa za 90 odstotkov. ?olani temnopolti in Latinoameri?ani se po krizah tudi te?je postavijo nazaj na noge, ker nimajo za seboj star?ev z denarjem in so globoko zadol?eni s ?olanjem. V letih od 2007 do 2013 je premo?enje Latinoameri?anov z diplomo padlo za 72 odstotkov. Raziskava gre v nos vsem tistim v ZDA, ki trdijo, da je rasna neenakost zgodovina. To seveda trdijo ve?inoma belci. Dejstvo je, da diskriminacija obstaja naprej.
V Gazi so ljudje na ulicah. Tokrat je izraelsko nasilje posredni razlog protestov. Ve? sto ljudi se je odpravilo na demonstracije zaradi rezov v ?olstvo. Agencija Zdru?enih narodov za palestinske begunce je namre? sporo?ila, da bo ?olske ustanove na okupiranem obmo?ju lahko financirala samo do konca avgusta. Dr?ave, ki so v lanskem letu napovedale donacije za ?olanje palestinskih otrok v vi?ini ?tirih milijard dolarjev, svojih obljub ?e niso izpolnile. Za prihajajo?e ?olskego leto bi v sedemsto ustanovah pod nadzorm Zdru?enih narodov po celem Bli?njem vzhodu potrebovali sto milijonov dolarjev. Pomankanje sredsev bo zadelo predvsem Palestinske otroke. ?ola je za otroke na Bli?njem vzhodu kraj, kjer lahko pozabijo na grozote vojne, ki jih lahko vsak dan vidijo in jim daje upanje ter znanje za bolj?o prihodnost.
Mre?a nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro?ju kulture in umetnosti je predvideno zni?anje sredstev namenjenih za kulturo ozna?ila za reze, ki jih ?e sedaj mo?no podhranjeni kulturni resor ne bo mogel pre?iveti. V prihodnjem letu vlada namerava za kulturo nameniti 17 milijonov evrov manj, v letu 2017 pa 19 milijonov manj kot letos. Po mnenju Dru?tva Asociacija sta resen premislek o prioritetah razvoja in druga?en razrez nujna, v nasprotnem primeru samozaposleni, nevladne organizacije in javni zavodi na podro?ju kulture tega reza ne bodo prestali. Enako ocenjujejo tudi za kulturno infrastrukturo. Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar so v sporo?ilu pozvali, da naredi vse, da se predlagani razrez ne bo uresni?il. Ministra za finance Du?an Mramor in predsednika vlade Mira Cerarja pa pozivajo, da prisluhneta vsaj kulturnikom, ki o prihajajo?ih strahovih govorijo iz prve roke. "Verjamemo, da se ne ?elita podpisati na nagrobni kamen slovenske kulture," so zapisali v sporo?ilu.
Ra?unsko sodi??e je lanski volilni kampanji mariborskega ?upana Andreja Fi?travca podalo negativno oceno. Ra?unsko sodi??e organizatorju lanske volilne kampanje mariborskega ?upana Darku Berli?u med drugim o?ita, da na posebnem volilnem ra?unu ni sredstev za pla?ilo nastalih 15.600 evrov stro?kov za plakate in da je s tega ra?una pla?al 3900 evrov, ki ne sodijo med stro?ke volilne kampanje. Berli? pravi, da so ugotovljena neskladja nastala zaradi hitrega ukrepanja in spremenjene zakonodaje. Za nekatere druge nepravilnosti pa naj bi bila po njegovih besedah kriva popolna transparentnost njihovega delovanja. Spornih 15.600 evrov pa naj ne bi bilo prikazanih na ra?unu, ker jih preprosto niso uspeli zbrati.
