Kolumbijska mirovna pogajanja, mednarodni dan molitve in ozaveščanja o boju proti trgovini z ljudmi in kulturna statistika

Kolumbija je v torek začela mirovna pogajanja s še zadnjo aktivno uporniško skupino v državi, Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN). Cilj pogajanj je končati konflikt, ki je v 53 letih terjal več kot 260.000 življenj.

Pogajanja so nov mejnik v kolumbijskem mirovnem procesu, potem ko je vlada predsednika Juana Manuela Santosa novembra lani zapečatila zgodovinski dogovor z največjo uporniško skupino, Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc). Vlada in ELN si sedaj prizadevata za "popoln mir" v Kolumbiji. Vendar pa opazovalci opozarjajo, da bo ELN trši oreh od Farca. Nesoglasja so odmevala že ob odprtju pogovorov, ko je Restrepo ELN pozval, naj prenehajo z ugrabitvami. Glavni pogajalec ELN Pablo Beltran se je odzval z besedami, naj vlada prevzame odgovornost za svoja dejanja v konfliktu - potem bodo uporniki pripravljeni storiti enako. Pogajalci bodo za mizo prvič resneje sedli danes, pogovori pa bodo potekali za zaprtimi vrati.

Kolumbija je tretje največje svetovno gospodarstvo in največja proizvajalka kokaina. Od 60. let prejšnjega stoletja državo pretresajo spopadi, ki so pritegnili številne uporniške in paravojaške skupine ter mamilarske kartele. Po novembrskem dogovoru med vlado in Farcom sicer ELN ostaja še zadnja aktivna uporniška skupina v državi. Ima okoli 1500 borcev, večinoma na severu in zahodu države.

 

Od tujih sporov k domačim.

Državni svet bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o medijih v treh členih in za njihovo začasno zadržanje. Ti se nanašajo na kvote predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah ter na nadzor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve nad mediji. Pobudo svetnika Zorana Božiča je na današnji seji podprlo 28 od 31 navzočih svetnikov.

Kot je zahtevo za oceno ustavnosti in za začasno zadržanje izvrševanja 86., 86.a in 109. člena utemeljil Božič, gre za popolnoma nepripravljen in škodljiv zakon. Po njegovih navedbah se Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) z ministrstvom za kulturo pol leta po njegovem sprejemu šele dogovarja, da bo potrebno uskladiti metodologijo za nadzor nad kvotami. Medtem pa Akos že izvaja nadzor in kaznuje določene radijske postaje, ki se po njenem mnenju ne držijo zakonskih določil. Kvote za slovensko glasbo so bile prvič uzakonjene leta 2001. Božič trdi, da je po lanski spremembi zakona radijskim postajam bistveno upadla poslušanost. Zadnja sprememba glede kvot je zato po njegovih trditvah kontraproduktivna. Uredniki so po Božičevih besedah opozarjali, da imajo s kvotami težave, da zaradi tega trpi program in da imajo ogromno nepotrebnega dela.

Po mnenju DS takšna ureditev grobo posega v ustavne pravice ter interese družbenih in gospodarskih skupin, ki so zastopane v DS. Kot piše v zahtevi za oceno ustavnosti, naj ustavno sodišče zato preuči, ali omenjeni členi posegajo v ustavno načelo enakosti pred zakonom, v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, v pravico do svobode izražanja in v svobodno gospodarsko pobudo. V imenu ministrstva za kulturo je Skender Adem očitke o neustavnosti teh členov opredelil za neutemeljene in neprimerne. Radijska in televizijska dejavnost je po njegovem tako v Sloveniji kot drugod po svetu regulirana dejavnost in se temu tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti. Glede poseganja v svobodo izražanja medijev pa je dodal, da se glasbeni uredniki vedno samostojno odločajo o tem, s katerimi skladbami bodo zapolnili kvote. Na Maršu se sprašujemo, na katerem planetu.

 

Danes pa ni le slovenski kulturni praznik, temveč tudi mednarodni dan molitve in ozaveščanja o boju proti trgovini z ljudmi.

Caritas Europa je ob današnjem mednarodnem dnevu molitve in ozaveščanja o boju proti trgovini z ljudmi pozvala članice EU, naj ratificirajo in izvajajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Po svetu je namreč na milijone ljudi še vedno ujetih v različne oblike izkoriščanja, kriminalne združbe pa s tem kujejo velike dobičke. Članice EU je Caritas Europa tudi pozvala, naj vse moči usmerijo k odpravi temeljnih vzrokov trgovine z ljudmi. Pri tem bi morale posebno pozornost nameniti otrokom, še posebno tistim, ki brez spremstva staršev ali skrbnikov prihajajo z vojnih ali postkonfliktnih območij. To je v sporočilu za javnost poudaril generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. Opozoril je, da se "niti Karitas niti civilna družba sami ne zmoreta boriti proti izzivu svetovne brezbrižnosti, ki prispeva k obstoju pojava trgovine z ljudmi".

V Sloveniji je po navedbah Jerebica trgovina z ljudmi še vedno najbolj prepoznavna na področju spolnega izkoriščanja, vendar se vse bolj opaža porast izkoriščanja delavcev, prisilnega beračenja tujcev in prisilnega dela. Slovenska Karitas je v sodelovanju z ministrstvoma za delo in za notranje zadeve aktivna na področju pomoči in oskrbe žrtev trgovine z ljudmi že od leta 2006.

 

Za konec pa še malo kulturne statistike.

Koliko »kulturni« smo dejansko in koliko denarja namenjamo za kulturo? Po podatkih Statističnega urada (SURS) je Slovenija v letu 2015 za kulturo namenila 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 133 evrov na prebivalca. Izdatki gospodinjstev za kulturo so v omenjenem letu znašali 157 evrov prebivalca.

Sodeč po statističnih podatkih je bila kulturna bera v letu 2015 pestra. Gledališča so v letu 2015 uprizorila 6500 predstav, ki si jih je ogledalo 850.000 gledalcev. Štiri milijone obiskovalcev so zabeležili na 16000 kulturnih dogodkih, od katerih je bila približno četrtina glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in videopredstav. Okoli 2,7 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 mladih, se je mudilo v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih. Na SURS-u so povedali tudi, da si predstavo povprečno ogleda 670 ljudi, a le 40 odstotkov plača vstopnico. Slovenske založbe so izdale 5411 naslovov knjig in brošur, od tega 1668 naslovov leposlovja. Izvirnih slovenskih del je bilo 901. Filmski delavci so ustvarili 22 celovečernih filmov. Delovalo je 58 kinematografov, filmske predstave si je ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev.

Četudi se ob kulturnem prazniku poklonimo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, ime France v naši državi ni pogosto. Le 336 osebam je ime France, v zadnjih 15 letih pa je le 15 staršev otroka poimenovalo France. Tudi priimek Prešeren ni pogost – tako se piše 341 oseb.

Facebook Twitter Deli