Med, begunci in Fištravčeve božične želje

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Infokoncentrat na dan 23. decembra začenjamo z begunci. Združeni narodi so objavili raziskavo, ki je pokazala, da več kot dve tretjini sirskih beguncev v Libanonu živi v izredni revščini. To je skoraj 50% več kot lani. Begunci se tako soočajo z grozljivimi razmerami, saj jim zmanjkuje prihrankov, priložnosti za delo so izredno redke, humanitarna pomoč pa vedno manjša. Na podlagi ocene več kot 5000 begunskih gospodinjstev so ugotovili, da okoli 70 odstotkov beguncev živi pod libanonsko mejo izredne revščine, ki je 3,52 evra na dan. Begunci si morajo izposojati denar za pokritje stroškov osnovnih potreb, vključno z najemnino, hrano in zdravstveno oskrbo, zaradi česar je skoraj 90 odstotkov vseh gospodinjstev v dolgovih. Hkrati številne družine svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ampak na delo. Letos je šolo obiskovalo samo pet odstotkov begunskih otrok, starih od 15 do 17 let. Številni med njimi namesto obiskovanja pouka delajo na kmetijskih poljih za manj kot 3,7 evra na dan.

Evropska komisija je medtem Švedski, Finski in Belgiji namenila skupno 48 milijonov evrov pomoči za soočanje z velikem številom prosilcev za azil. Gre za sredstva iz Sklada za azil, migracije in vključevanje Amif. Najvišji delež pomoči, 35 milijonov evrov, bo dobila Švedska. Slednja v Evropski uniji beleži največ prošenj za azil glede na število prebivalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Finska bo prejela osem milijonov evrov pomoči, Belgija pa pet milijonov evrov. V vseh treh primerih bodo sredstva namenjena takojšnjim potrebam prosilcev za azil, večinoma za namestitev in prehrano. Skupno bo tako komisija za programe pomoči članicam EU letos namenila več kot 222 milijonov evrov.

Grški parlament je podprl zakon, ki istospolnim parom zagotavlja pravice iz naslova zakonske zveze. Spremembo zakonodaje je podprlo 193 od 249 prisotnih poslancev, 56 jih je glasovalo proti, poroča AFP. Za so glasovali poslanci vladajoče leve Syrize ter še štirih strank. Proti so bili med drugim poslanci nacionalistične Neodvisni Grki, ki so del vladajoče koalicije. Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer leta 2013 obsodilo Grčijo, ker so bili istospolni pari eksplicitno izključeni iz zakonodaje o zakonski zvezi, ki je bila sprejeta leta 2008. Premier Tsipras je dejal, da sprejeta zakonodaja končuje prakso zaostalosti in sramote. Slovenski državljani pa so minulo nedeljo pokazali, da za tak korak še niso zreli.

Pa ostanimo na rodni grudi.

Javnost so v minulih dneh precej prestrašile izjave vodje Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Mirana Brvarja. Ta je dejal, da med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali sporno zdravilo podjetja Apis M&D, ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa. Zveza potrošnikov Slovenije je pozvala k obširnejšemu nadzoru, ki bi ga glede na razsežnost problema nedvomno morale čim prej izvesti nadzorne inštitucije. Iz ljubljanske veterinarske fakultete in Veterinarske zbornice Slovenije pa so v torek sporočili, da je letos samo 22% čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila. In glede na to, da čebele v Sloveniji žal danes ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi, to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga, so dejali. Kmetijski minister Dejan Židan je zadovoljen, da je Uprava Republike Slovenije za varno hrano razkrinkala proizvodnjo ilegalnega zdravila. To ima za dokaz, da sistem v Sloveniji deluje. A glede na to, da naj bi podjetje Apis M&D to problematično zdravilo tržilo kar desetletje, je trepljanje po ramenih nekoliko neumestno.

Mariborski župan Andrej Fištravec je predstavil dokument, imenovan Partnerstvo za razvoj Maribora: Rad imam Maribor. Dokument vsebuje več kot 50 projektov za izboljšanje življenjskih pogojev in standarda v mestu. Ti naj bi služili tudi kot osnova za doseganje soglasja med trenutno močno razdvojenimi političnimi silami v mestu. Fištravec je na tiskovni konferenci izrazil željo, da bi tako politične kot nevladne partnerje pozvali k sodelovanju, da bi našli tiste točke, ki povezujejo, ne pa da bi se vedno znova ukvarjali s točkami, ki razdvajajo. K sodelovanju naj bi bila vabljena tudi širša javnost, a doslej Fištravec ni pokazal kaj veliko posluha za želje meščank in meščanov, čeprav zelo rad govori o povezovanju.

Facebook Twitter Deli
0 comments