Migrantska kriza ne pojenja

Svetovna migrantska kriza se ?al nadaljuje s polno paro. Indonezijska mornarica je konec tedna ladji, na kateri so bili najverjetneje migranti, prepre?ila vplutje v svoje vode in okrepila patrulje. Tako so ukrepali, ker so minuli teden na njeni obali ter na obalah Malezije in Tajske re?ili ve? sto migrantov iz Mjanmara in Banglade?a. Slednji poro?ajo o smrtonosnih spopadih za hrano na ladjah, v bitki za preostanek hrane naj bi umrlo okoli 100 ljudi. V vodah Jugovzhodne Azije naj bi na natrpanih ladjah plulo ?e ve? tiso? migrantov, ki ne dobijo dovoljenja za pristanek. Trojica azijskih dr?av si je zaradi zavra?anja migrantskih ladij prislu?ila kritike mednarodne javnosti, zaradi begunske krize v Bengalskem zalivu pa je pod vedno ve?jim pritiskom tudi celotna skupnost jugovzhodnih azijskih dr?av (Asean).

Nadzor nad vstopom migrantov krepi tudi Francija. Ob Azurni obali na meji z Italijo ?elijo prepre?iti prihod ve? sto beguncev in iskalcev azila. Kot je povedal prefekt v Nici, Adolphe Colrat, se je pritok beguncev v zadnjem ?asu mo?no pove?al, samo v zadnjih petih dneh je sku?alo z vlakom v Nico priti 944 beguncev. ?tevilni migranti ?akajo na ?elezni?ki postaji v Ventimiglii, mnogi pa sku?ajo prevoz ?ez mejo dobiti na cesti. ?tevilni posku?ajo mejo pre?kati tudi pe?. Problematika porazdelitve bremena beguncev je v EU vse bolj pere?e vpra?anje. Evropska komisija je prej?nji teden predstavila predlog uvedbe sistema kvot, po katerem bi vsaka ?lanica sprejela dolo?eno ?tevilo beguncev, a odzivi ?lanic so zaenkrat precej zadr?ani.

Kako pa se na migrantsko krizo odziva Slovenija?

Poslanka Zavezni?tva Alenke Bratu?ek, Mirjam Bon Klanj??ek, je na Mira Cerarja naslovila vpra?anje, kako se bo Slovenija odzvala na re?evanje pritiska beguncev in migrantov na meje Evropske unije. Izpostavila je, da ne bi gre za ?tevilke in kvote, ampak za ?love?ka ?ivljenja. Predsednik vlade je v odgovoru obljubil, da bo Slovenija ?e naprej solidarna z ostalimi ?lanicami pri urejanju problematike beguncev. Evropska unija je prej?njo sredo razgrnila predlog nove migracijske strategije, po kateri naj bi Slovenija prevzela 1,15 odstotka oseb, ki potrebujejo mednarodno za??ito in so ?e v uniji, ter 207 oz. 1,03 odstotka od skupaj 20.000 beguncev zunaj Evropske unije. Cerar je poudaril, da Slovenija mora in bo za pomo? naredila vse, kar zmore, a da je potrebno hkrati upo?tevati sposobnosti in varnost dr?ave. Opozoril je ?e, da bi morala EU ?im prej za?eti tudi odpravljati vzroke, zaradi katerih se begunci sploh odpravljajo na nevarno pot.

V Zdru?eni levici so pozvali vlado, naj Italijanski po?lje noto, s katero bi posku?ali dose?i prepre?itev sobotnega shoda v Gorici. Gre za shod, ki ga organizira italijansko fa?isti?no gibanje Casa Pound ob 100. obletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno. V Zdru?eni levici upajo, da se bo vlada jasno opredelila v skladu s svojimi na?eli glede neodobravanja vsakr?nega nestrpnega ali sovra?nega govora tako doma kot po svetu. Po mnenju poslanca Mateja T. Vatovca je napovedani shod v Gorici v ?asu, ko se spominjamo 70. obletnice zmage nad fa?izmom, neprijetna provokacija in dokaz, da je nova desnica oz. fa?isti?na gibanja v Evropi v porastu. Napovedal je tudi, da se bo udele?il manifestacije proti shodu neofa?istov, ki jo bo organizirala skupina Fa?iste ven iz Gorice. Njeni aktivisti so sicer ?e v soboto na gori?kem trgu Travnik postavili 260 kri?ev kot simbol ?rtev grozot prve svetovne vojne vseh narodnosti.

Ta teden se v organizaciji Slovenske filantropije za?enja 16. nacionalni teden prostovoljstva, na katerem bodo prostovoljske organizacije predstavljale svoje aktivnosti. Do nedelje se bodo po celi Sloveniji zvrstili ?tevilni dogodki. S Festivalom prostovoljstva v Mariboru 2015 se nacionalnemu tednu prostovoljstva pridru?uje tudi lokalna mre?a organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, ki jo koordinira Pekarna Magdalenske mre?e. Namen festivala je pokazati, da ima prostovoljstvo velik pomen za skupnost, saj pripomore k vi?ji kakovosti ?ivljenja ter zagovarja interese ogro?enih in prikraj?anih posameznikov oz. skupin. Prav tako ustvarja razmere za anga?irano in artikulirano civilno dru?bo. Osrednji dogodek se bo odvijal v sredo, 20. maja, na Grajskem trgu in Slovenski ulici.

Facebook Twitter Deli