Na Slova?kem proti homoseksualcem, Belgijski parlament za priznanje Palestine kot neodvisne dr?ave

Danes so se ukrajinske oblasti in proruski uporniki dogovorili, da na obmo?ju strate?ko pomembnega mesta Debalcevo za kratek ?as prekinejo ogenj. S tem bodo prebivalcem mesta omogo?ili, da zapustijo svoje domove. Zelo prijazno, kajne?

Kako pa Ameri?ani prispevajo k prekinitvi vojne v Ukrajini? Z globoko zaskrbljenostjo. Vsa ostala dejanja so samo prilivanje olja na ogenj. Danes je na primer v javnost pricurljalo tajno poro?ilo strokovnjakov iz Pentagona, v katerem ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu diagnosticirajo avtizem in Asbergerjev sindrom. Ameri?ki strokovnjaki so do teh ugotovitev pri?li s preu?evanjem Putinovih gibov in izrazov na obrazu, ki so vidni na posnetkih. Sklepajo tudi, da je sociopat. Putinov tiskovni predstavnik je za obto?be dejal, da so neumnosti, ki niso vredne komentarja. Pa tudi, ?e je vse, kar so zapisali ameri?ki strokovnjaki, res, Putinu ni potrebno skrbeti. Za avtiste je namre? znano, da imajo brilijanten um in visoko pre?ivetveno inteligenco.

 

To soboto bo na Slova?kem potekal referendum proti pravicam homoseksualcem. Pobudo zanj je dalo Zavezni?tvo za dru?ino, ki hodi z roko v roki s katoli?ko cerkvijo. Slovaki se bodo na referendumu odlo?ali o istospolnih porokah, posvojitvah otrok in spolni vzgoji na ?olah. Omenjenih pravic istospolni sicer na mo?no katoli?kem Slova?kem trenutno ?e tako nimajo, a z referendumom ?elijo te pravice onemogo?iti za vnaprej.

 

V zadnjih dvajsetih letih se je za 90% zmanj?alo ?tevilo primerkov ?rno - oran?nega metulja monarha. Izumiranje povzro?a Monsantov mo?no raz?irjen herbicid z imenom "Roundup Ready". Izvr?ni direktor ameri?kega Centra za varno hrano, ki redno opozarja na posledice rabe Monsantovih ?kropiv, je dejal: "Da dopustimo izumrtje metulja monarha zavoljo Monsantovega dobi?ka, je preprosto sramotno." Monsanto je v zadnjih nekaj letih postal ena najve?jih svetovnih  kmetijskih podjetij. Na ?kodljive posledice, ki jih gensko spremenjena semena ter strupena ?kropiva povzro?ajo ljudem in ?ivalim, pa opozarja vedno ve? organizacij.

 

Belgijski parlament je v?eraj sprejel resolucijo, s katero vlado poziva k priznanju Palestine kot neodvisne dr?ave. V resoluciji je zapisano, da mora vlada ob odlo?itvi o priznanju Palestine imeti v mislih mirovna pogajanja med Izraelom in Palestino ter politiko Evropske unije. Do sedaj so vlade k priznanju Palestine pozvali ?e parlamenti Velike Britanije, ?panije, Francije, Irske in Portugalske. Med 134 dr?avami, ki so uradno priznale Palestinsko dr?avo, je do sedaj osem dr?av Evropske unije ? to so storile Bolgarija, Ciper, ?e?ka, Mad?arska, Malta, Poljska, Romunija in ?vedska. O tem, da bo Slovenija storila podobno pa ni ne duha, ne sluha.

 

V?eraj se je vzpostavila civilna iniciativa "Za izgradnjo drugega tira". Njihov cilj je ?imprej?nja izgradnja drugega tira v smeri Koper- Diva?a. Poudarjajo, da je bazi?na prometna infrastruktura nujna za razvoj nacionalnega gospodarstva. Odlaganje izgradnje vpliva na pomembne logisti?ne akterje, ki se ?e za odlo?ajo alternativne transportne poti. Poleg tega pa smernice Evropske unije narekujejo dr?avam ?lanicam, da ?imve? prometa preusmerijo na okoljsko bolj vzdr?ne oblike, med katere sodi ravno ?eleznica. Iniciativa poziva vlado in Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, da se do 26. 2. 2015 z vso potrebno dokumentacijo prijavi na evropski razpis, in pridobi nepovratna evropska sredstva za izgradnjo drugega tira.

Svoj dopis je Iniciativa "Za izgradnjo drugega tira" posredovala predsedniku vlade Republike Slovenije Miru Cerarju in ministru za infrastrukturo, dr. Petru Ga?peri?u. Na iniciativi poudarjajo, da so vse dosedanje vlade zgolj obljubljale, zato upajo, da bo sedanja vlada kon?no tudi nekaj naredila. Predsednik vlade zatrjuje, da je drugi tir prioriteta, vendar v sklopu celotne posodobitve ?eleznic. Zaveda se, da se s projektom mudi, ?e ?elijo kandidirati za evropska sredstva, zato ?eli da se odlo?itev sprejme ?e ta mesec.

 

Ministrstvo za delo bo po predlogu rebalansa prora?una za leto 2015 za ?tipendije dobilo 33,7 milijona evrov manj od zneska v sprejetem prora?unu, kar pomeni, da bo ?tipendije prejelo pribili?no 13.000 ?tudentov manj kot letos.

 

Mariborski ?upan Andrej Fi?travec je te dni povabil nekatere posameznike in organizacije, da se udele?ijo strokovnega delovnega sre?anja. Sre?anje na temo nadgradnje in aktualizacije "Vizije razvoja Maribora 2030" bo v torek, 10.2. ob 15:15 uri v razstavi??u Urban na Grajski ulici 7.  Namen strokovnega sre?anja je, da se sku?a nadgraditi obstoje?o vizijo razvoja Maribora, kot Strategiji razvoja Maribora 2030. Sre?anje je zaprtega tipa, zgolj za izbrane povabljence. Glede na rezultate preteklih podobnih sre?anj pa lahko sklepamo, da se tudi iz tega ne bo izcimilo ni? zares koristnega.

Facebook Twitter Deli