Napadi na Beirut in Pariz

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

V noči iz minulega petka na soboto so Pariz pretresli najhujši teroristični napadi doslej. Umrlo je več kot 120 ljudi, več kot 300 je ranjenih. Napadi so se zgodili na šestih lokacijah v multikulturnih 10em in 11em okrožju Pariza. Tarče so bile lokali, restavracije in klub Bataclan, kjer je bilo med koncertom skupine Eagles of Death metal ubitih 80 ljudi. Odgovornost za napade je prevzela Islamska država, Hollande pa je nemudoma razglasil izredne razmere in zaprl francoske meje. V francoski prestolnici so danes zaprte vse javne ustanove - šole, muzeji, knjižnice, telovadnice, bazeni, tržnice. Sožalje in podporo Franciji je izrazilo veliko evropskih in ameriških voditeljev, v barve francoske trobojnice pa so se odeli tudi številni profili na Facebooku in ostalih družabnih omrežjih. Facebook je za rezidente Pariza omogočil storitev »Safety Check«, s katerim lahko uporabniki svojo prijateljsko mrežo obvestijo o tem, da so živi in v redu.

Slednjega pa Facebook ni omogočil za prebivalce Bejruta. Dan pred napadi v Parizu se je namreč napad zgodil tudi v prestolnici Libanona. Ubitih je bilo najmanj 41 ljudi, ranjenih pa več kot 180. Odgovornost je v izjavi, objavljeni na spletu, prav tako prevzela Islamska država. Eksploziji sta odjeknili v južnem predmestju Bejruta Burdž al Baradžneh, sprožila pa naj bi ju samomorilska napadalca. Medtem, ko zahodni svet intenzivno žaluje za žrtvami v Franciji, evropski voditelji pa množično obsojajo napad v Parizu, je šel dogodek v Bejrutu mimo relativno neopaženo. Seveda je sočutje do pariških žrtev še kako na mestu, a očitno žalujemo selektivno, saj smo na masakre na Bližnjem vzhodu postali že strašljivo neobčutljivi.

Sirski predsednik Bašar al Asad je poudaril, da terorističnih napadov, ki so zadeli francosko prestolnico Pariz, ni mogoče ločiti od dogajanja v libanonski prestolnici Bejrut in od tega, kar se dogaja v Siriji in drugod zadnjih pet let. Svet je pozval k sprejetju novih, bolj učinkovitih politik, ki ne bi podpirale teroristov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francija je sicer včeraj v odgovor na pariški napad izvedla bombardiranje na položaje Islamske države v sirskem mestu Raqa. V napadu je sodelovalo 12 letal, ki so skupno odvrgla 20 bomb. Letala so vzletela iz Jordanije in Združenih arabskih emiratov, poveljevanje pa je potekalo v koordinaciji z ameriškimi silami. Islamska država je v novem videoposnetku zagrozila z napadi na države, ki so zaveznice Francije v zračnih napadih na IS v Siriji in Iraku.

Nekatere evropske države, med drugim tudi Italija, v duhu pariškega dogodka že povečujejo državne izdatke za varnost. Kljub ocenam o nizki varnostni ogroženosti Slovenije je zaskrbljenost zaradi napadov v Parizu opaziti tudi v domačih poslanskih klopeh. Dogodek je pričakovano potenciral sovraštvo in strah pred begunci, čeprav slednji bežijo ravno prav pred takšnimi dogodki, kot je bil v Parizu. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je denimo pozval k poostritvi registracijskih postopkov z begunci, poslanec Bojan Dobovšek pa k proaktivni vlogi vlade, s katero bi pomirila javnost. To je od predsednika vlade, ki ne upa reči niti bobu bob, kaj šele bodeči žici bodeča žica, sicer nekoliko naivno pričakovati. Člani komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bodo sicer v sredo zjutraj spregovorili o varnostni situaciji v Sloveniji in EU po petkovih terorističnih napadih v Parizu.

Zaključimo s prijetnejšo novico. Včeraj so prostovoljci iz Maribora in Romunije otvorili prenovljeno igrišče na Makedonski ulici 33 v Mariboru, poroča Večer. Sodelovanje je bilo plod mladinske izmenjave v okviru Banke idej, ki letos izvaja program Youth banks on the move in v Mariboru deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor. Nekaj manj kot 20 prostovoljcev iz Maribora in iz Romunije je zavihalo rokave ter lastnoročno pobarvalo talne označbe in nogometne gole, zamenjali so tudi dotrajano ograjo in na novo postavili košarkarske koše. Glavni namen projekta je bil povezovanje mladih in širjenje prostovoljstva z lokalno skupnostjo. Za igrišče si želijo, da bo predstavljalo novo stičišče mladih v tem delu Maribora in ustvarjalo nove vezi iz različnih okolij. Če sklepamo iz veselih otroških obrazov na včerajšnji otvoritvi, bo to bržkone zares postalo.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments