Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v treh tednih spopadov v Jemnu ubitih skoraj 600 ljudi. Silovitim spopadom med uporniki in vladnimi silami pa ?e ni videti konca. Najhuje je trenutno na jugu Jemna. V mestu Aden je bilo v zadnjih 24 urah ubitih ve? kot 50 ljudi. Rde?i kri? opozarja na katastrofalno humanitarno situacijo v tem mestu, saj v njem primanjkuje zdravstvene oskrbe, cepiv in pitne vode. Zato je Rde?i kri? strani danes znova pozval k takoj?njemu premirju, da bi pospe?ili dostavo pomo?i. Poziva tudi k odprtju kopenskih, zra?nih in morskih poti, kar bi omogo?ilo dostavo 48 ton te?ke po?iljke z medicinskimi potreb??inami.
Ko v Jemnu ne spijo zaradi vojne, pa evropskim velika?em spanec trati gr?ki predsednik Aleksis Cipras, ki je na obisku v Rusiji. Tam se bo sre?al s predsednikom Putinom in premierjem Medvedjevom. Z njima se bo pogovarjal o napovedih cene plina, o mo?nosti podalj?anja projekta plinovoda Tur?ki tok med Rusijo in Tur?ijo v Gr?ijo, o ruskih nalo?bah v Gr?ijo in o embargu na gr?ke kmetijske proizvode. O finan?ni pomo?i naj ne bi bilo govora. Kljub temu je Ciprasov obisk Rusije v evropskih vrstah spro?il strahove, da bi lahko Gr?ija zgradila novo zavezni?tvo z Rusijo.
Preglavic, ki jih Evropi povzro?ajo Grki, pa s tem ?e ni konec. Danes je gr?ka vlada sporo?ila, da zavra?a zahtevo Mednarodnega denarnega sklada po zvi?anju davka na dodano vrednost in zni?anju pokojnin. Gr?ija mora do ?etrtka vrniti naslednji obrok posojila denarnega sklada, ki zna?a okoli 460 milijonov evrov. ?eprav mnogi ugibajo, da Gr?ija ne bo sposobna popla?ati dolga, je gr?ki finan?ni minister Varufakis v nedeljo zatrdil, da bo dolg popla?an do roka. Medtem pa pogajanja o izpla?ilu 7 milijard evrov preostanka pomo?i Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada niso prinesla uspeha. Dogovora o reformah, ki jih v zameno za denar ?elita Evropska unija in IMF, ?e vedno ni. Brez novih sredstev bo Gr?ija ostala brez denarja, kar bi lahko pomenilo tudi prisilni izstop iz obmo?ja z evrom.
Dober spanec pa so si lahko privo??ili v Tur?iji. Tam so namre? v?eraj blokirali dru?abna omre?ja zaradi objav fotografij nedavnega napada na sodi??e v Istanbulu. Poleg Facebooka, Twitterja in Youtuba je bilo za ve? ur blokiranih ?e ve? kot 160 drugih spletnih mest. To?ilstvo je vse medije v Tur?iji opozorilo, naj ne objavljajo posnetkov napada in naj prepre?ijo dostop do njih, saj jih obravnavajo kot teroristi?no propagando. Dostop do omre?ij so ponovno omogo?ili, ko so se spletni giganti prito?ili in s spleta umaknili sporne fotografije. Spletna dru?bena omre?ja danes delujejo normalno. Blokade spletnih strani v Tur?iji niso ni? nenavadnega. Marca lani je bila izvedena podobna, manj obse?na blokada, zaradi ?irjenja informacij o korupciji v vladajo?i stranki. Ustavno sodi??e je blokado kasneje razveljavilo.
Slovenskim medijem pa se kljub kr?itvam Novinarskega kodeksa ne obeta blokada. Novinarsko ?astno razsodi??e ugotavlja, da je ve?ina osrednjih slovenskih medijev kr?ila kodeks s poro?anjem o intimnostih med ravnateljem in u?iteljico ene od mariborskih ?ol. Po presoji razsodi??a objava tovrstnih vsebin, ki sodijo v najo?ji krog zasebnosti, ni v javnem interesu. Kodeks je kr?ilo 48 urednikov, novinarjev in voditeljev iz dvanajstih medijev. Med njimi so mediji z najve?jim vplivom, nacionalna televizija, ?asopisi z veliko branostjo in radii z najve?jo poslu?anostjo. V najve?ih primerih je bil kr?en 17. ?len kodeksa, ki novinarje zavezuje k spo?tovanju zasebnosti. V nekaterih primerih sta bila kr?ena ?e 12. ?len, ki sankcionira nedovoljeno zbiranje podatkov, in 23. ?len, ki novinarje zavezuje k eti?nem poro?anju o samomoru. Predsednica Novinarskega ?astnega razsodi??a Ranka Ivelja je pesimisti?na glede morebitnih sprememb pri poro?anju, saj razsodi??e lahko samo trka na vest novinarjev. Iz odgovorov na opozorjene kr?itve je videti, da mnogi mediji niso razumeli lekcije.
Zdru?ena levica je po zgledu Hrva?ke, Mad?arske, Makedonije in Islandije pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivej?im. Osnutek predvideva odpis dolgov za elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve. Za odpis bi lahko kandidirali tisti, ki prejemajo socialno pomo? in varstveni dodatek, ter vsi, ki so v zadnjem letu v povpre?ju prejemali manj kot 593 evrov mese?no. Odpis dolgov najrevnej?ih bi bil po besedah Zdru?ene levice dober za podjetja in dol?ne posameznike. Osnutek predvideva, da podjetjem, ki bodo odpisala dolg, dr?ava prizna dav?ne olaj?ave. V vi?ini odpisanega zneska bi bila namre? opro??ena pla?ila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost, poleg tega pa bi po sprejemu zakona podjetja la?je odpisala dolgove in po?istila bilance.
