Iraški premier Haider al Abadi je včeraj potrdil popolno osvoboditev vzhodnega dela mesta Mosul iz rok skrajne skupine Islamska država (IS). Pretekli teden so sporočili, da so osvobodili pomembnejše dele vzhodnega Mosula, zdaj pa naj bi bile po celem vzhodnem delu izobešene iraške zastave.
Po tem velikem dosežku lahko iraške sile prečkajo reko, da osvobodijo zahodni del. Zahodno od reke Tigris je Mosul, ki je drugo največje iraško mesto, še vedno pod nadzorom IS. V Zahodnem delu naj bi živelo približno 750.000 civilistov. V njem so številne ozke ulice, v katere večina vojaških vozil ne more vstopiti. Vsi mostovi, ki so povezovali vzhodni in zahodni del, so uničeni. Združeni narodi so danes sporočili, da so v skrbeh za življenja prebivalcev zahodnega Mosula, saj se življenjske razmere tam hitro poslabšujejo.
Mosul je je v rokah IS od sredine leta 2014. Iraška vojska je ofenzivo za ponovno zavzetje sprožila sredi lanskega oktobra ob podpori mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA in iraških Kurdov.
Iz Iraka na Nizozemsko.
Nizozemska vlada namerava vzpostaviti mednarodni sklad za splav, kot protiukrep Trumpovemu ponedeljkovemu dejanju. Namreč, podpisal je memorandum o prepovedi nakazil proračunskih sredstev vsem mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo s pomočjo pri splavu ali le nudijo informacije o njem.
Dotična prepoved je eno izmed prvih Trumpovih dejanj v vlogi predsednika ZDA. Nizozemski mednarodni sklad bi financiral projekte v zvezi z dostopnostjo kontracepcije, kot tudi v zvezi s splavom in izobraževanjem žensk. Podpirale bi ga lahko vlade, podjetja in družbene organizacije. Trumpovo ponedeljkovo dejanje je v sicer tradicionalno orodje republikanske administracije. Republikanski predsedniki prepoved podpišejo, demokratični pa jo ponovno prekličejo, kot je to bilo npr. pri Georgu W Bushu in Barracku Obami.
Trumpov podpis prepovedi kritizirajo mnoge skupine, ki se zavzemajo za zdravje in pravice žensk. Menijo, da je s tem ogrozil življenja žensk in deklic, ki bodo zato nadaljevale rizično nosečnost ali pa pristale na nevarne metode poskusa splava. Razlogi, da veliko republikanskih politikov nasprotuje splavu, pa so verski.
Od splava k lopati.
Malo verjetno je, da bo nekdanji prvi mož propadlega gradbenega giganta SCT Ivan Zidar kdaj prestal 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata. Iz zadnjih ugotovitev izvedencev izhaja, da mu prestajanje kazni preprečuje slabo zdravje. Zato mu je sodišče odhod za zapahe odložilo, dokler traja zdravljenje.
Zidarjev odvetnik Boštjan Podgoršek meni, da bi sodišče moralo tako odločiti že pred leti. Sodišče je Zidarju odložilo prestajanje kazni, dokler traja zdravljenje, pri čemer mora vsak mesec predložiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju. Zidarju je sodišče odhod v zapor odložilo že oktobra 2013 zaradi ugotovitev izvedencev, da so njegove zdravstvene težave takšne, da za prestajanje kazni ni in niti ne bo sposoben. Še preden se mu je iztekel odlog 1. oktobra 2014, je zaprosil za ponovno odložitev in sodišče mu je odhod v zapor prestavilo do 20. novembra 2015. Na zahtevo sodišča je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja ljubljanske medicinske fakultete ugotavljala Zidarjevo zmožnost za odhod za zapahe. Ugotovila je, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben prestajati 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata, saj da je njegovo zdravje še slabše, kot je bilo ob izdelavi prejšnjega mnenja.
Če se vam dozdeva, da v naši domovini nekoliko smrdi po korupciji, niste edini.
Slovenija je z oceno 61 na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 zasedla 31. mesto. V Transparency International (TI) Slovenia menijo, da vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev. Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka, letošnje rahlo izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.
Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja. Naslanja se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi. Korupcija se pri nas razrašča in pojavlja v različnih oblikah predvsem zato, ker jo sistem omogoča skozi nepremišljeno in netransparentno sprejemanje ključnih odločitev in zakonodaje. Posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. To se kaže kot npr. dolge vrste pri zdravniku, luknjaste državne in občinske ceste, ali kot nepričakovana gradnja industrijskih con na neprimernih mestih.
IT Slovenia se zavzema za vzpostavitev trajnih, sistemskih rešitev. Prav tako so ocenili, da vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, boljši zaščiti prijaviteljev in k večjim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega področja. Obenem v TI opozarjajo na "padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in neučinkovitost te neodvisne institucije". KPK zaradi neodločnega, neučinkovitega vodstva po njihovi oceni ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti.
