Gr?ija je v ?etrtek pono?i ?efu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala konkretne reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finan?na sredstva. Tiskovni agenciji dpa in AFP poro?ata, da so konkretni predlogi reform gr?ke vlade precej podobni tistim, ki so jih zahtevali mednarodni upniki preden so se pogajanja o nadaljevanju finan?ne pomo?i zadol?eni evropski dr?avi v zameno za reforme junija prekinila. Grki naj bi ponudili koncesije glede davka na dodano vrednost (DDV), pokojninske reforme in dav?nih stopenj za otoke. Gr?ija predlaga standardni 23% DDV, za energijo, hrano, hotele in vodo 13% in za zdravila, knjige in gledali??a 6%. Predlagajo tudi postopno odpravo dav?nih popustov na otoke, za?en?i s tistimi z vi?jimi dohodki in turisti?no popularnimi. Gr?ija je doslej povsem zavra?ala odpravo 30% dav?ne olaj?ave za prebivalce otokov. Popustili so tudi glede pokojninske reforme in sprejemajo povi?anje starosti za upokojitev na 67 let. Upniki so zahtevali zmanj?anje voja?ke porabe za 400 milijonov evrov na leto, Grki pa ponujajo letos zmanj?anje za 100 milijonov, leta 2016 pa za 200 milijonov. Te in druge koncesije Gr?ija ponuja za olaj?anje bremena dolga in nov 3-letni program finan?ne pomo?i. Premier Aleksis Cipras bo danes parlament uradno zaprosil za pooblastila za nadaljevanje pogajanj z upniki. Novi gr?ki predlogi so torej zelo podobni tistim, ki jih je kot pogoj postavila evropska trojka, in ki jih je ve? kot 60% gr?kih volilcev minulo nedeljo zavrnilo. A je Cipras manj kot teden dni po odlo?nem ?ne? potegnil rep med noge?
Premier Miro Cerar je danes pred glasovanjem o fiskalnem pravilu dejal, da je skrajni ?as za sprejetje tega zakona. ?S tem bomo vsi skupaj izkazali resen namen, da ?elimo dobro in odgovorno gospodariti z dr?avnimi financami,? je dodal. Slovenija naj bi bila edina ?lanica Evropske unije, ki v svojem pravnem redu ?e ni podrobneje uredila fiskalnega pravila. To ob negotovih razmerah, ki so posledica zapleta z Gr?ijo, poslab?uje polo?aj Slovenije na finan?nih trgih, opozarja premier. Dr?avni zbor je maja 2013 potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki bo Sloveniji omogo?ilo, da v normalnih ekonomskih ?asih za teko?o porabo ne ustvarja dodatnega javnega dolga. Slovenija se je k temu zavezala z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, podrobnosti pravila pa je bilo treba po vnosu v ustavo opredeliti z izvedbenim zakonom. Fiskalno pravilo dolo?a, da srednjero?no in dolgoro?no porabimo toliko, kolikor zberemo z javnimi dajatvami, vendar za primere izjemnih okoli??in in negativnih gospodarskih gibanj dopu??a mo?nost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov. Kaj to pomeni v praksi, bomo slej kot prej za?utili na lastni ko?i, podobnega podobnega referenduma, kot so ga minulo nedeljo izvedli Grki, pa se najbr? ne moremo nadejati.
Na ljubljanski Ekonomski fakulteti so predstavili predlog reforme zdravstvenega sistema. Pripravili so ga strokovnjaki s ?tevilnih podro?ij, predstavnikov zdravni?tva , zavarovalni?tva in farmacevtske industrije. Predlog med drugim predvideva dve t.i. ko?arici zdravstvenih pravic in izstop zdravstvenih delavcev iz javnega pla?nega sistema, ko?arici A in B. Prva bi se financirala iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), druga pa iz sredstev, ki bi jih zbirale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Iz ko?arice A bi se financirala bolni?ni?na in specialisti?na dejavnost, urgenca, zdravstvene storitve za mlaj?e od 19 in starej?e od 65 let, pa tudi pokrivanje izgub in ?akalnih dob. Ko?arica Bpa bi pokrivala celotno osnovno zdravstveno oskrbo, zdravila in medicinske pripomo?ke, zdravili?ko dejavnost in zdravljenje v tujini, v dolo?enem delu pa tudi bolni?ni?no in specialisti?no dejavnost. Premije za ko?arico B bi sicer oblikovale zavarovalnice same, a po izra?unih ekonomske fakultete bi ta zna?ala okoli 34 evrov. Sedanja premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se vrti okoli 28 evrov. Predlog reforme tudi predvideva, da bi se javni zdravstveni zavodi preoblikovali v javne gospodarske dru?be, zdravstvene delavce bi se izvzelo iz javnega pla?nega sistema, da bi se jih lahko nagrajevalo tudi po uspe?nosti. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je opozoril, da v predlogu ni jasnih izra?unov, a kot je zaenkrat videti, bo moral zavarovanec za ko?arico B pla?ati ?e ve? kot pla?uje danes za dopolnilno zavarovanje. Poleg tega se s tem predlogom ?osnovno zdravstvo izklju?uje iz javnega zdravstva, kar pomeni socialnomedicinsko katastrofo in podra?itev sistema, saj bolnikov ne bomo ve? polovili, ko bodo malo bolni ali ?e zdravi, ampak kasneje, ko bodo zelo bolni,? dodaja Fakin. Izvr?na sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lu?ka B?hm je podobnega mnenja. Pravi, da predloga ne more vzeti resno, saj se zdi, da ima za namen predvsem re?iti zavarovalnice, ki danes ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje: ?V ko?arico B so dali primarno zdravstvo, ki je vratar do specialisti?nega in bolni?ni?nega zdravljenja. To so storili zato, da se ljudje ne bi izognili zavarovanju za to drugo ko?arico, saj bi sicer ostali brez vsega,? je poudarila. Vr?ilec dol?nosti generalnega direktorja Univerzitetnega klini?nega centra Ljubljana Simon Vrhunec je ocenil, da je predlog o druga?ni organiziranosti zdravstvenih zavodov z ve? pooblastili in ve?jo samostojnostjo dober, a je podobno kot drugi sogovorniki zadr?an do predloga dveh ko?aric, ki je po njegovem sumljiv. ?Ne poznam sistema, kjer bi imeli zdravstvene pravice razdeljene na ve? ko?aric. Iz tega, kar smo sli?ali, se mi zdi, da se gre bolj za re?evanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic kot pa za dejanski interes omogo?iti bolj kakovostne pravice in ve? pravic zavarovancem,? je ocenil.
Pape? Fran?i?ek, ki se te dni mudi v Ju?ni Ameriki, se je ob obisku bolivijskega mesta Santa Cruz v ?etrtek v imenu Cerkve opravi?il za zlo?ine, storjene v ?asu kolonializma: ?Poni?no prosim za odpu??anje, ne le za ?alitve Cerkve same, ampak tudi za dejanja, storjena proti staroselcem v ?asu kolonializma,? je po navedbah nem?ke tiskovne agencije dpa dejal pape?. Pape? Fran?i?ek je v Boliviji obenem obsodil preganjanje kristjanov na Bli?njem vzhodu, ?e posebej v Iraku in Siriji, kjer je Islamska dr?ava zavzela velike dele ozemlja in vodi brutalno ofenzivo z obglavljanji in prisilnimi spreobrnitvami.
