Nasilni nemiri na Švedskem in Trumpove predhodne izjave o švedski priseljenski problematiki – samoizpolnjujoča se prerokba?
Novo poročilo hrvaških raziskovalnih novinarjev elaborira vpletenost Hrvaške v prodajo orožja Savdski arabiji, ki je pristalo v rokah sirijskih upornikov
Na mesto odslovljenega gernerala Flynna stopa H.R. McMasterja, ki ne skriva svoje nenaklonjenosti Ruski zunanji politiki
Vodje sirijskih uporniku za Reuters potrdili, da so jim CIA, Savdska arabija, Turčija in druge zalivske države prenehale pošiljati vojaško pomoč
Peticija proti sodelovanju italijanskih vojakov v NATO-vi operaciji v Litvi dobiva podporo zaskrbljenih državljanov
Pozor, besedilo ni lektorirano
Slovenska tiskovna agencija (STA) danes poroča, da švedski kralj medije poziva k objektivnemu poročanju. Izjavo monarha v demokratični švedski je potrebno brati v kontekstu z izjavo Donalda Trumpa prejšnji teden na shodu v Floridi. Trump je poslušalcem shoda problem priseljevanja ponazoril s Švedskim primerom in incidentom, ki naj bi se tam zgodil dan prej. Trumpovo izjavo so nekateri twiteraši pograbili dobesedno in na račun nje začeli stresati šale. Prejšnji dan se namreč na Švedskem ni zgodilo nič, kar bi moralo zbuditi pozornost medijev. Trump se je v nedeljskem tvitu odzval, da se je skliceval na prispevek Fox newsa, kjer so gostili dokumentarnega filmarja Amija Horowitza. Ta se trenutno ukvarja s priseljensko problematiko na Švedskem. V prispevku, ki je kritiziral švedsko priseljensko politiko in povezoval porast priseljevanja s porastom kriminala ter posilstev, so predvajali tudi posnetek, v katerem so v Rinkebyju – mestu z velikim odstotkom priseljencev – lansko leto temnopolti mladeniči napadli avstralsko filmsko ekipo.
Nekaj dni po virtualmnem dvoboju med Trumpom na eni strani in zagovorniki liberalnih načel na drugi strani, se zdi kot da so Trumpove besede bile uslišane. Nemiri so se začeli ravno v prej omenjenem Rinkebiju. Zamaskirani protestniki so v ponedeljek zažigali avtomobile in proti policistom metali kamenje. Švedski medij The local poroča, da je proteste spodbudila aretacija na katero so se odzvali posamezniki, ki so začeli metati kamenje na policiste. Aretiranh ni bilo. Na vprašanja kdo so bili ti protestniki, kaj jih je k temu spodbudilo in pa če imajo ti protesti kakšno povezavo s Trumpovo izjavo, iz medijev zaenkrat ni bilo moč zaslediti.
Več informacij pa je moč zaslediti v zvezi z informacijami v zadevi Hrvaške in njeni prodaji orožja sirijskim upornikom. O prvih orožarskih poslih Hrvaške, ki je preko Jordana v Sirijo poslala preko 3000 ton orožja je leta 2013 že poročal New York Times, v torek pa je izšlo poročilo mreže hrvaških raziskovalnih novinarjev BIRN, ki je hrvaške orožarske posle podrobneje elaboriralo. BIRN v poročilu navaja, da je Hrvaška leta 2016 podrla rekord v oskrbi z orožjem sirijskim upornikom. Hrvaška se prodaje orožje upornikom preko Savdske arabije ni vzdržala, kljub opozorilom, da se orožje nelegalno pretaka v vojna bojišča in da je posel v nasprotju z mednarodnim pravom, še dodaja BIRN.
Ostanimo za trenutek pri vojnah in orožarskih interesih. Donald Trump je v torek čivknil, da na mesto svetovalca za nacionalno varnost postavlja generala H.R. McMasterja, ostrega kritika ruske zunanje politike. McMaster agresivne geostrateške poteze Rusije vidi kot problem premajhne ameriške vojaške prisotnosti na drugi strani luže. Če odmislimo, da je ta kadrovska poteza zanimiva in kontradiktorna zaradi Trumpove pro-ruske drže v predvolilni kampanji, je to mesto zanimivo tudi zato, ker je Trump iz tega mesta prejšnji teden odslovil generala Flynna. Ta je moral odstopiti, ker je v času predaje oblasti konec prejšnjega leta z ruskim ambasadorjem Sergejem Kisilakom govoril o ameriških sankcijah in o tem zavajal Trumpovega podpredsednika Mikea Penca . Vprašanje ali Flynn ni bil dovolj proti-ruski in ga je zato moral naslediti McMaster ostaja odprto. Odgovora se lahko nadejamo šele v prihodnosti.
Iz dneva v dan lahko spremljamo, da s Trumpovim prevzemom krmila prihaja do sprememb. Reuters je včeraj poročal in potrdil informacijo, da je CIA prenehala zagotavljati pomoč upornikom, ki se borijo proti Asadovemu režimu. To informacijo so Reutersu potrdili nekatere vodje sirijskih upornikov, analitiki blizu CIE pa so potrdili, da prekinitev pomoči sirijskim upornikom ni posledica Trumpovega prihoda v Belo hišo. CIA in druge države, ki naj bi upornikom pomagale, se na izjave, ki jih je iz upornikov izvlekel Reuters seveda niso odzvale.
O podobnih geostrateških vprašanjih bodo nocoj razglabljali strokovnjaki na konferenci, ki jo organizira Council on Foreign Relations (CFR). V opisu konference je razvidno, da bodo strokovnjaki razglabljali o iranskem jedrskem sporazumu in o stališču, ki bi ga morala zavzemati nova Trumpova administracija do sporazuma. Ta navidez predlagalna nota CFR-ja postane zanimiva, če se samo za trenutek ozremo po imenih članov te organizacije in po vplivu, ki so ga imeli ti na krojenje poteka ameriške in svetovne politike.
Če določenim organizacijam in posameznikom vojna koristi, nekateri posamezniki temu nesmislu ostro nasprotujejo. Peticijo proti sodelovanju italijanske nacionalne vojske v misiji NATO pakta v Latviji je tako podpisalo 20.000 oseb. Tomasso Longobardi, avtor iniciative, pravi da bodo podpisi predani italijanskemu predsedniku. V peticiji je izraženo jasno stališče, da bi potencialno sodelovanje italijanskih vojakov v NATO-vi misiji nujno poslabšalo odnose med Moskvo in Rimom. Longobardi pravi, da je podpise zbiral sam, brez pomoči organizacij in političnih strank, čeprav na svoji Facebook strani posebej opozarja, da je stran podprta s strani Trumpa in Putina. Opozorilo na stran – peticija sicer nima zakonske moči, da pa vendarle odraža mišljenje ljudi. Ob tem je nujno pripomniti, da je njegovo stran podrlo že več kot pol milijona Facebook uporabnikov.
Infokoncentrat napisal Timotej Kolar
