Preplačani ciprski javni uslužbenci, kaj se dogaja v Torinu in nekaj drugih evropskih prigod

Javni uslužbenec na Cipru je izvedel nenavaden protest: v pismu predsedniku države se je pritožil, da je bil v zadnjem letu zelo lepo plačan za praktično nič dela. Odkar je bil februarja lani imenovan za vstopno kontaktno točko na ministrstvu za energijo, trgovino in turizem, namreč ni opravil še nobene naloge.

Marios Drushiotis je v pismu potožil, da čez njegovo mizo ni pripotoval še noben dokument in da mu nadrejeni niso naložili nobenih delovnih nalog, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V pismu ciprskemu predsedniku Nikosu Anastasiadesu je zapisal, da se mu zdi nesprejemljivo, da je uslužbenec v plačnem razredu A13+2 prisiljen v nedejavnost. Meni, da bi država prihranila, če bi mu naložila, da ostane doma in bi mu zgolj pošiljali plačo. Prihranili bi tudi pri ogrevanju in razsvetljavi njegove pisarne. Javni uslužbenci v njegovem plačnem razredu prejmejo okoli pet tisoč evrov plače mesečno, medtem ko je povprečna bruto plača na otoku nekaj čez tisoč petsto evrov. Ciper je morala marca 2013 pred finančnim zlomom reševati EU. Takrat so na otoku začasno tudi zaprli banke. Za državo so tri leta zategovanja pasu, stopnja brezposelnosti je izredno visoka. Mnogi prebivalci so kritični do javnih uslužbencev, ki naj bi bili preveč plačani in leni.

Na ministrstvu za trgovino so Drushiotisa sicer obtožili "neupravičenega blatenja javnih uslužbencev". Njegov položaj naj bi bil ključen za privabljanje tujih neposrednih investicij in zmanjšanje birokracije. Argument, da je bilo njegovo imenovanje na to mesto potrata denarja, po mnenju ministrstva "enostavno ne zdrži".

 

Nov razlog za skrb imajo tudi Irci.

Irski republikanski skrajneži načrtujejo ob stoti obletnici irskega velikonočnega upora proti britanski vladavini napade na varnostne sile na Severnem Irskem, opozarja tamkajšnja policija. Severnoirska policija je opozorilo objavila po tem, ko je bil četrtega marca v eksploziji naprave pod njegovim vozilom ranjen zaporniški paznik v Belfastu. Visok predstavnik policije Stephen Martin je dejal, da so zelo zaskrbljeni zaradi grožnje pred obeleženjem upora. Osrednja slovestnost in parada bosta potekali sedemindvajsetega marca. Obletnico upora pa že obeležujejo z vrsto dogodkov tako na Severnem Irskem kot v Republiki Irski.

Med uporom, ki so ga britanske sile zatrle, je bilo med štiriindvajsetim aprilom in prvim majem 1916 ubitih petsto upornikov. Dva tisoč petsto je bilo ranjenih, več kot dva tisoč pa so jih zaprli. Čeprav ni uspel, je pomenil ključen dejavnik v boju Ircev za neodvisnost, ki je leta 1922 privedla do neodvisnosti Republike Irske.

 

Svojevrsten upor se dogaja tudi v Torinu.

V Torinu so si migranti prisvojili zapuščeno Olimpijsko vas. Po olimpijskih igrah leta 2006 je namreč začela počasi propadati. Begunci in migranti so jo sedaj preobrazili v simbol protesta. Vas se nahaja v industrijski coni v južnem predelu mesta in vključuje vrsto velikih betonskih stavb.

Predstavlja dom ljudem mnogih nacionalnosti, trenutno pa je med rezidenti več kot tisoč beguncev in migrantov. Na fasadah kraljujejo napisi, kot “človeštvo ni naprodaj”, “nobena dežela ne bo daljna, dokler je v bližini prijatelj”. Okupacija se je poimenovala “Ex Moi” po nekdanji znameniti tržnici iz tistega okoliša. Pričela se je že marca 2013, ko je približno sto beguncev tam poiskalo zavetje. V nekaj tednih je številka narastla na petsto. Danes se tam nahajajo ljudje iz več kot tridesetih držav Afrike. Večina jih je v Italijo prispela preko otoka Lampeduse. Nekateri prostori so skupni, kot na primer nekakšne pisarne, kjer lahko prebivalci pripravljajo svoje življenjepise in prošnje za delo. Obstaja tudi shramba za donirana oblačila, učilnica za angleščino in italjanščino, ter koordiniran center za pravno pomoč. Tedensko jih obiskuje zdravnik prostovoljec. Zimska olimpijada leta 2006 naj bi Torinu pomagala, da si zgradi ugled naprednega postindustrijskega mesta, ki bi bilo odprto za turiste in kulturo. Skoraj takoj po zaključku olimpijade pa so veliko nove infrastrukture prepustili propadu. To je sicer velja za že skorajda standardni problem Olimpijade. Okupacija je ogledalo trenutnega poraza države pri problematiki sprejemanja beguncev, pravtako pa je drzna alternativa, ki temelji na samoupravi. Kazala naj bi na to, kako bi lahko boljše uporabili sredstva za sprejem beguncev.

Januarja 2015 je lokalno sodišče v Torinu izdalo nalog za deložacijo beguncev in migrantov iz Olimpijske vasi. A deložacij po enem letu še vedno niso izpeljali. Kar niti ni presenetljivo, glede na razsežnost težave in nejasnost, kam bi lahko deložirali čez tisoč ljudi.

 

Medtem, ko v torinski Olimpijski vasi miroljubno sobiva kopica narodnosti, imajo s tem probleme v Makedoniji.

V Skopju so se v petek spopadli pravoslavni verniki, ki želijo postaviti petinpetdeset metrov visok križ, in makedonski Albanci, ki temu nasprotujejo. V spopadih je bilo poškodovanih več policistov, ki so ločevali obe skupini protestnikov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Z velikim križem želijo pravoslavni verniki odgovoriti na kip dvoglavega orla, ki so ga makedonski Albanci kot simbol Albanije postavili v sosednjem predelu mesta. Ti sicer v Makedoniji predstavljajo trideset odstotkov od dveh milijonov prebivalcev, z etničnimi Makedonci pa so se spopadli že pred petnajstimi leti.

Makedonijo, ki je zaprla svoje meje za migrante, pretresajo politični nemiri. Predčasne volitve, s katerimi bodo skušali rešiti politične napetosti, bodo potekale petega junija.

 

Na enem koncu bivše Jugoslavije ljudje hočejo postavljati križe, na drugem pa potapljati ladje.

Titovo admiralsko ladjo Vis nameravajo do začetka poletja potopiti ob zahodni obali Kamenjaka, poroča Glas Istre. Namen tega je, da bo nova podvodna atrakcija privabila potapljače. Odločitev o potopu so v četrtek sprejeli v občini Medulin, ladjo pa nameravajo potopiti na globini dvaintrideset metrov, približno tristo metrov od obale. Ladjo so počistili in odstranili vse nevarne predmete in morebitne onesnaževalce. Potop na ladjo pa bo primeren tudi za potapljače začetnike.

Ladja Vis je bila zgrajena leta 1956 v puljskem Uljaniku. Koncesijo za gospodarsko uporabo ladje je občina za dvajset let podelila lastniku Arsenu Brajkoviću, vendar pa mnogi niso navdušeni nad projektom. Veliko komentatorjev bi ladjo raje videlo v kakšnem muzeju ali razstavljeno tako, da bi si jo lahko ogledalo večje število ljudi.

 

Doma pa nas bo pred dokončnim potopom podravske regije zagotovo rešila vlada. Morda že v sredo.

Vladna ekipa na čelu s premierjem Mirom Cerarjem bo v sredo prvič obiskala Podravje, eno od območij, ki ga je gospodarska kriza v minulih letih najbolj prizadela. Največ si od obiska obeta Maribor, ki si je dolgo prizadeval za Cerarjev uradni obisk. Na žalost bo čas obiska skop, saj so si vladni predstavniki zadali obiskati precej veliko regijo. Obisk bodo začeli z jutranjim delovnim sestankom v mariborskem gledališču. Predsednik vlade bo nato obiskal nekaj podjetij, ministri pa regijske inštitucije iz svojih resorjev. Premier Cerar bo po jutranjem sestanku vlade na voljo za izjave medijem, nato pa se bo najprej odpravil na obisk v mariborski podjetniški center Tkalka. V nadaljevanju bo obiskal podjetja Apis-Vita v Framu, v Slovenski Bistrici se bo srečal z vodstvom enega največjih slovenskih izvoznikov Impola, nato pa bo si bo v Ormožu ogledal še kovinarsko podjetje Kev. Med osrednjimi dogodki vladnega obiska bo opoldanski strokovni posvet o razvojnih potencialih Podravja na mariborskem letališču, kjer bodo sodelovali predstavniki gospodarskega in infrastrukturnega ministrstva ter ministrici za okolje in prostor in vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Župani občin zgornjega Podravja se bodo popoldne v Selnici ob Dravi srečali z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem.

Obisk bo vlada zaključila s popoldanskim regionalnim razvojnim dialogom za podravsko regijo na ptujski gimnaziji, na katerega so vabljeni župani, gospodarstveniki in ostali predstavniki regijski razvojnih inštitucij.

Facebook Twitter Deli