- prepoved potovanj v ZDA za državljane šestih držav
- Rim grozi z zaprtjem pristanišč za reševalne ladje, ki ne plujejo pod italijansko zastavo
- rezultati arbitraže med Slovenijo in Hrvaško
- premoženjski klobčič okrog Tele 59 v stečaju
Ameriške oblasti so napovedale poostritev varnostnih ukrepov za letala tujih letalskih družb, ki pristajajo v Združenih državah. Gre za poostrene preglede potnikov in osebnih elektronskih naprav, ter preglede z detektorji eksploziva na 280 letališčih v 105 državah. Za državljane šestih pretežno muslimanskih držav, pa bo danes ob 20.00 po washingtonskem času, oz. jutri ob 2. uri po srednje evropskem času, začela delno veljati prepoved potovanj v ZDA. Ukrep bo začel veljati, potem ko je ameriško vrhovno sodišče pretekli teden večinoma odpravilo blokado izvajanja izvršnega Trumpovega ukaza o 90-dnevni prepovedi vstopa državljanom Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna v ZDA. Ekstremističen ukrep pa bela hiša vendarle olepšuje z različnimi definicijami, glede zaščite tistih državljanov omenjenih držav, ki lahko verodostojno utemeljijo tesno družinsko vez z osebo ali organizacijo v ZDA, s katero bodo lahko odsanjali ameriške sanje.
Plujemo čez lužo. Samo v minulih dveh dneh se je v italijanskih pristaniščih izkrcalo 12.000 migrantov. Italijanska vlada je zato v Bruselj poslala noto, v kateri je zapisala da položaj postaja nevzdržen. Uradni Rim je Evropski Uniji zagrozil, da bo, če druge države ne bodo pomagale pri reševanju migrantske krize, zaprl svoja pristanišča za reševalne ladje, ki ne plujejo pod italijansko zastavo. V Italijo je letos prišlo že skoraj 77.000 novih migrantov, dobrih 13% več, kot v enakem obdobju lanskega rekordnega leta.
Po številnih težavah zaradi neurij, ki so divjala že včeraj, je bila po večjem delu države nemirna tudi noč. Iz Maribora, Krškega, Dobre polja, Črnomlja, Novega mesta, Brežic, Loške doline, Cerknice, Kozine, pa tudi širšega območja Ljubljane, poročajo o silovitem vetru, ki je odkrival strehe in podiral drevesa. Meteorne vode so poplavljale v Sežani, Železnikih, Novi gorici, Medvodah in Črnomlju. Na obali je bilo burno v kampih. Nekaj gostov kampa v Ankaranu, so morali preseliti v hotel, ker je na njihov avtomobil padlo drevo. Zaradi obilnejših padavin je geološki zavod izdal opozorilo pred povečano verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov, predvsem na območju zahodne in severo-zahodne Slovenije. Plazovi pa so mogoči tudi drugod. Prebivalci naj bodo pozorni na dogajanje v tleh, nad objekti in pod njimi, ki so zgrajeni na pobočjih, ali poleg njih. Še posebej naj bojo pozorni na sveže razpoke v podpornih zidovih, posedanje in zdrse zemljine, ter tudi na znake zamakanja vode na zemljišču.
Danes je eden izmed pomembnih mejnikov v zgodovini naše države. Arbitražno sodišče v Haagu je pred nekaj urami sporočilo odločitev o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako ima sodišče nalogo določiti stik Slovenije z odprtim morjem. Po napovedih se je izreka sodbe v palači miru udeležila le slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca. Hrvaška stran vztraja, da je odločitev arbitražnega sodišča ne zadeva, češ da je iz postopka izstopila zaradi slovenske kršitve. Slovenski politični vrh je razsodbo, ki naj bi po 26 letih uredila mejno vprašanje, pričakovalo enotno in optimistično, a zavedajoč se, da bo druga stran naredila vse za izničitev arbitraže. Za začetek Hrvaška sodbe ne namerava niti prevzeti. Tamkajšnja politika pa poskuša ustvariti vtis, da se jih dogajanje v Haagu ne zadeva. Približno sedem let in pol, po vzpostavitvi arbitražnega sporazuma, ki je vzpostavil ad-hoc sodišče s sedežem v Haagu, je peterica sodnikov popoldne zarisala mejo med Slovenijo in Hrvaško, ter določila stik Slovenije z odprtim morjem, to je namreč naloga sodišča. Delo arbitražnega sodišča je s tem zaključeno, državi ki sta se z arbitražnim sporazumom zavezali k uresničitvi odločitve, pa bosta imeli pol leta časa, da ukreneta vse potrebno za uveljavitev te odločitve.
Ker Hrvaška vlada zavrača uresničevanje današnje razsodbe, je seveda najbolj izpostavljeno vprašanje implementacije. Slovenska stran pravi, da se bo ukrepov, kot je sprememba zakonodaje in podobno, lotila v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer se zaveda da uresničevanje hrvaške vlade v določbe sodišča ne more prisiliti. V Ljubljani zato računajo na mednarodni pritisk, predvsem na Evropsko komisijo, ki pa doslej ni kazala jasnih stališč, glede podpore temu arbitražnemu postopku, za katerega Zagreb pravi, da je okužen. Številne izjave Bruslja v zadnjih letih gredo namreč v smer načelne podpore arbitražnemu reševanju spora, pri čemer poudarjajo, da so pripravljeni podpreti kakršnokoli vzdržno dvostransko rešitev in pozivajo k dvostranskemu dialogu. Arbitražno sodišče samo, je pred letom dni določilo, da je Slovenija sicer res kršila sporazum, da pa te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila od njega in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe. Ta je danes torej že znana, kdaj pa bo v celoti uveljavljena, pa je trenutno nemogoče napovedati.
V Mariboru pa se je odmotal lastniški klobčič okoli premoženja medijskega podjetja tele 59 v stečaju, ki ga je, kot kaže, na »zalogo« kupil Sebastjan Vežnaver na dražbi decembra lani,preko televizije TV3 za 1.118 milijona evrov. Znano je namreč, da se je na vseh treh dražbah za premoženje Tele 59, vključno z njeno mariborsko tv znamko RTS, potegoval predvsem kitajski kapital, ki ga po Mariboru plete Chen Yinshen. Nazadnje je kitajec sodeloval kot posrednik pri prodaji Aerodroma Maribor, in tako skupaj s svojim RIM projektom pospravil tri milijone evrov. Kitajca je v Maribor pripeljal Boris Bobek, direktor RIM projekta, sodirektor Aerodroma Maribor, direktor novoustanovljenega podjetja RTS Media in še vedno prvi nadzornik mestne občine Maribor. Kitajec ima danes tako ključe nekdanjega mariborskega Kina gledališča, Bobek kar zajeten kupček denarja, lent pa ostaja še vedno brez glavnega odra na Dravi.
Infokoncentriral se je Martin.
