Prepovedani mitingi in odpovedani leti

Obisk nemške kanclerke Angele Merkel v Washingtonu preprečila snežna nevihta. Nevihta je v zadnjih dneh preprečila že več tisoč letov. Tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je povedal, da je odločitev bila sprejeta tik predenj je Merklova sedla na letalo, srečanje pa so že prestavili na petek. To bo šele prvo srečanje voditeljev držav po Trumpovi izvolitvi. Merklova pa v Washington ne bo potovala sama. Spremljalo jo bo več uglednih nemških poslovnežev, vključno z direktorjema koncernov BMW in Siemens. Poleg lobiranja za boljše pogoje nemških multinacionalk, bo govora o migracijskih problemih, podnebih spremembah, zunanji politiki in prenizkih obrambnih proračunih evropskih članic NATO pakta. Premajhno trošenje je evropskim državam Donald Trump že očital, kljub temu, da evropske države članice NATO pakta za obrambo letno namenijo $300 milijard dolarjev. Zveza NATO tako, skupaj z ZDA, nameni $900 milijard letno medtem ko Rusija za vojsko letno nameni $66 milijard. Prejšnji teden smo poročali tudi o novi nameri Trumpove administracije o prerazporeditvi sredstev iz proračuna Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) v vojaški proračun.

Preselimo se od »ruske grožnje« in očitno donosne orožarske industrije k t.i. »ruskim sankcijam«. Svet Evropske unije je včeraj podaljšal sankcije proti posameznikom in pravnim osebam iz Rusije in Ukrajine. Svet EU je sankcije podaljšal za pol leta, torej do 15. septembra 2017. Ukrep je namenjen omejiti dejavnostim, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Na seznamu se je tako znašlo 150 posameznikov in 37 pravnih oseb. Po podatkih uradne strani Sveta EU, so poleg že omenjenih sankcij trenutno v veljavi še gospodarske sankcije, ki ciljajo na določene sektorje ruskega gospodarstva. Slednje potečejo 31. julija 2017 medtem ko ukrepi v odgovor na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola, potečejo 23. junija tega leta.

Toda ekonomske sankcije niso edino orodje, ki se uporablja v zunanji politiki. Prejšnji teden smo lahko spremljali intenzivno izmenjavo mnenj med evropskimi in turškimi politiki. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je Nizozemsko vlado označil kot ostanek nacizma po tem, ko je vlada preprečila njegovo referendumsko zborovanje v Rotterdamu. Ostra diplomatska poteza je bila posledica zavrnitve vstopa turškemu zunanjemu ministru v državo. Temu je sledilo še pridržanje ministrice za družino in socialne zadeve tik pred poslopjem turškega konzulata v Rotterdamu. Oba turška politika sta nameravala nastopiti na referendumskih zborovanjih, ki promovirajo referendum, na katerem se bodo turški volilci odločili ali predsedniku Erdoganu podeliti več pooblastil. Pred konzulatom se je v soboto, v znak protesta proti Nizozemski vladi, zbrala velika množica protestnikov. Veliko število protesnikov je razgnala šele policija s pomočjo vodnega topa. Turški zunanji minister je po zavrnitvi na Nizozemskem svoje potovanje nadaljeval na referendumskem shodu v Franciji, kjer mu vstop ni bil prepovedan.

O usodi pogojev vstopa tujcev na ozemlje Velike Britanije po Brexitu pa so včeraj odločali britanski poslanci. Britanski parlament je včeraj sprejel zakonodajo, ki britanski premierki Theresi May daje odobritev za začetek procesa izstopa Velike Britanije iz  EU. Premierka bo uživala veliko avtonomijo v pogajanjih z Evropsku unijo, saj so se člani lordske zbornice odrekli dopolniloma, ki su jo sprejeli na predhodnem glasovanju. Parlament se je torej odrekel besedi, ki bi jo lahko imel pri pogajanjih z EU. Prav tako so se odrekli dopolnilom, ki bi prebivalcem EU tudi po Brexitu omogočal enake pravice kot doslej. Zakon o brexitu čaka še na demokratično potrditev neizvoljene monarhinje Elizabete II. Po žegnu kraljice in po odreku glasa poslancev v pogajanjih bo Mayeva imela proste roke, da sproži 50. člen lizbonske pogodbe in formalno začne postopek izstopa iz unije.

Infokoncentrat je pripravil Timotej. 

Foto: © Sputnik/ Fuad Safarov

Facebook Twitter Deli