Prosti dnevi in nenavadni ropi

Znanstveniki ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) ugotavljajo, da je Arktika v zadnjih letih doživela temperaturne rekorde. Ti povzročajo obsežno taljenje ledu in pozno zamrzovanje, piše  v pregledu stanja na Arktiki za leto 2016. Poročilo, pri katerem je sodelovalo 61 znanstvenikov iz vsega sveta, zajema obdobje od oktobra 2015 do letošnjega septembra. Znanstveniki so v tem času zabeležili "najvišje temperature nad kopenskimi območji, odkar jih beležijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vzroki za dvig globalnih temperatur pa so od povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju do pojavov, kot je bil El Nino, ki se je sicer končal sredi leta, a je okrepil posledice segrevanja oceanov, je v poročilu navedla NOAA. Temperatura na površini morja je bila avgusta 2016 kar pet stopinj Celzija višja od povprečja v letih od 1982 do 2010. Vse manj je tudi večletnega ledu, ki ostaja tudi preko poletja. Leta 1985 je bilo skoraj polovica – 45 odstotkov – ledu večletnega. Zdaj ga je le še 22 odstotkov medtem ko je ostalo zgolj nov led, ki se poleti stopi. Rekordno nizka je bila tudi spomladanska pobeljenost s snegom na severnoameriški Arktiki; maja je bilo prvič, od začetkov merjenj leta 1967, s snegom pokritih manj kot štiri milijone kvadratnih kilometrov.

Japonski mediji poročajo o nevsakdanjem ropu. Roparji, oblečeni v policiste so ustavili skupino moških in jim enostavno rekli, naj jim predajo zlato v vrednosti več kot pet milijonov ameriških dolarjev. Ti so jih ubogali in le gledali, kako so jim odpeljali dragoceno kovino, nato pa so ugotovili, da je šlo za rop. Skupina je imela v kovčkih več kot 100 kilogramov zlata v vrednosti 5,2 milijona dolarjev, namenjena pa je bila na kraj, kjer bi ga prodali. Oropani so "pravi" policiji povedali, da so zlato kupili le dan prej. Po poročanju japonskega časopisa Asahi Shimbun so sleparji razkrili, da so bili obveščeni o pretihotapljenem zlatu, tako so si ga tudi prilastili.

V francoski avkcijski hiši Tajan se je pojavila doslej neznana risba renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Risba, ki jo je skupaj s še 13 neuokvirjenimi risbami v avkcijsko hišo prinesel upokojeni zdravnik, je po pisanju britanskega BBC ocenjena na 12,4 milijona funtov. Kot so sporočili iz avkcijske hiše je ena od osmih da Vincijevih risb na temo mučeništva sv. Sebastjana. Njeno avtentičnost so potrdili strokovnjaki iz newyorškega Metropolitanskega muzeja. Umetnik je narisal sv. Sebastjana, privezanega k drevesu, na drugi strani so zabeležke o svetlobi in senci. Risba je po besedah Carmen C. Bambach nastala med letoma 1482 in 1485 v obdobju, ko je da Vinci ustvarjal v Milanu.

Župani spodnjega Podravja so se na sinočnjem kolegiju vnovič prepričali o tem, da jih ministrstvo za zdravje, pri iskanju rešitev za zagotavljanje lokalnega finančnega deleža, preprosto ignorira. Pri projektu gradnje ptujskega urgentnega centra torej nič novega. Tudi ne, ali bi resorni ministrstvi (ob zdravstvenem še ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) dovolili prodajo oziroma nakup zemljišča bolnišnice, s čimer bi nujno potrebnih 600 tisočakov bolnišnici zagotovil ptujski dom za upokojence. Ker tudi župani že več mesecev zahtevajo sestanek pri ministrici za zdravje, ki pa se ne odzove, bodo predstavniki lokalnih skupnosti v spodnjem Podravju zdaj stvari vzeli v svoje roke in se na lastno pest odpravili k ministrici. Zahteva po sestanku je od spodnje-podravskih občin na ministrstvo romala že na začetku septembra, a na odgovor čakajo še danes.

Zanimivo v številkah. Slovenska alpska smučarka Tina Maze se bo od aktivnega smučanja poslovila na veleslalomu za Zlato Lisico, 7. januarja v Mariboru. O tem je že obvestila Smučarsko zvezo Slovenije. Kot izhaja iz sporočila smučarske zveze, Tina Maze nastop v reprezentančnem dresu pogojuje s plačilom sponzorskih sredstev v višini 90.000 evrov. Slovenska smučarska zveza vztraja, da morajo določene pogoje spoštovati vsi. Tako bo Mazejeva na Zlati Lisici smučala v dresu svojih sponzorjev.

Poslanci so redno decembrsko sejo prekinili z izredno, na kateri so odločali, ali bo 2. januar znova dela prost dan. Predlog, ki so ga vložili v SMC, je poleg koalicije potrdila tudi Združena levica. Po štirih letih se vrača ljudem tisto, kar jim je bilo odvzeto, je prepričan predsednik državnega zbora Milan Brglez. Glavni razlog za ukinitev tega praznika je bil domnevni prispevek k višji storilnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi to, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.

Na Ministrstvu za gospodarstvo so izjavili, da bo dodaten dela prost dan preko povečanega turizma pozitivno vplival tudi na gospodarsko rast. Prejšnje leto, ko je ponovno uvedbo 2. januarja kot dela prostega dneva predlagala Združena levica, je vlada svoje nasprotovanje utemeljevala prav z negativnimi gospodarskimi učinki. NSi, ki se je glasovanja vzdržala, je za dela prost dan predlagala 6. Januar – krščanski praznik Svetih treh kraljev in veliki petek. Tako naj bi sledili ostalim evropskim državam, kjer sta ta praznika ponekod že dela prosta dneva. Predlog novele so potrdili z 61 glasovi za in 10 proti.  Proti predlogu so glasovali poslanci Slovenske demokratske stranke.

 

 

Facebook Twitter Deli
0 comments