Po poro?anju nevladne organizacije Sirski observatorij za ?lovekove pravice je v Siriji je od izbruha konflikta leta 2011 umrlo ?e ve? kot 230.000 ljudi. Med njimi je pribli?no 69.500 civilistov, od tega nekaj manj kot 11.500 otrok in 7300 ?ensk. Ve?ina umrlih sicer prihaja iz vrst borcev iz obeh bojujo?ih se strani, ve? kot 3000 ?rtev pa ostaja neidentificiranih. Ve? tiso? ljudi je v vladnem pridr?anju ali v ujetni?tvu Islamske dr?ave. ?e na tiso?e ljudi pa je po navedbah observatorija po spopadih izginilo. Zaradi tega ocenjujejo, da je dejansko ?tevilo izgubljenih ?ivljenj za nekaj deset tiso? ljudi vi?je.
Na gr?ko obalo je v zadnjih dneh prispelo ve? kot 4000 migrantov. V prvem ?etrtletju letos jih je na otoke v Egejskem morju tako prispelo ?e ve? kot 40.000, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani le 6500. Po poro?anju lokalnih medijev so razmere na obmo?ju kriti?ne. Begunci morajo v ?tevilnih primerih spati na prostem, sodelavci humanitarnih organizacij pa so iz?rpani. Migranti prihajajo predvsem iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Pakistana in Iraka. Ve?ina naj bi ?elela naprej v Pirej in nato v zahodno Evropo.
Kot smo ?e poro?ali, so se tri severne regije v Italiji sprejemanju migrantov uprle. Gre za Lombardijo, ki je hkrati najbogatej?a italijanska regija, ter za Ligurijo in Veneto. Njihovo ravnanje je po oceni notranjega ministra Angelina Alfana izjemno krivi?no. Tudi zaradi tega, ker je Maroni, predsednik lombardijske de?elne vlade, s svojim delovanjem prispeval k nastali situaciji. Kot nekdanji notranji minister je namre? delno odgovoren za podpis Italije pod dublinsko uredbo, ki prosilce za azil obvezuje, da zanj zaprosijo v dr?avi, v kateri so vstopile na evropska tla. Odlo?itev severnih regij poleg vsega pomeni tudi ve?jo obremenitev revnej?ega juga dr?ave. Slednji je kljub visoki brezposelnosti v izredni situaciji pripravljen pomagati. Za primerjavo: Lombardija je doslej sprejela 9% od pribli?no 76.000 prosilcev za azil v Italiji, Veneto 4%, Ligurija pa 2%. Sicilija je glede na uradne podatke sprejela kar 22% migrantov.
Beguncev pa se brani tudi slovenska opozicijska stranka SDS, v kateri svarijo pred varnostnimi tveganji. ?eprav naj bi Slovenija po predlogu Evropske komisije sprejela ni? ve? kot dobrih 700 ljudi, se v SDS bojijo, da se bodo med begunce pome?ali d?ihadisti Islamske dr?ave, ki bi nato v Evropi izvajali teroristi?ne napade. Na njihovo zahtevo bosta odbora Dr?avnega zbora za obrambo in notranje zadeve razpravljala o tem, kak?ne posledice bi za slovensko nacionalno varnost imel sprejem omenjenega ?tevila beguncev.
Zdru?ena levica je vlo?ila spremembo zakona o Slovenskem dr?avnem holdingu. S slednjim ?elijo dolo?iti obvezno soglasje Dr?avnega zbora pri prodaji podjetij, ki so opredeljena kot strate?ka, ter pri vseh privatizacijah nad 50 milijoni evrov. Dr?avni zbor bi tako najprej sprejel strategijo, v kateri bi opredelil, kako pomembna so podjetja za slovensko gospodarstvo. Tik pred privatizacijo, ko bi bili znani vsi parametri prodaje, pa bi moral podati ?e dodatno soglasje, je dejal vodja poslanske skupine Luka Mesec. Holding bi bil po tem predlogu ?e vedno upravljalec dr?avnega premo?enja z vsemi zdaj?njimi pooblastili. Bi se pa moral v primeru prodaje strate?kih podjetij ali podjetij v vrednosti ve? kot 50 milijonov evrov po soglasje obrniti na Dr?avni zbor. Na ta na?in bi slednji bdel nad privatizacijami.
?tudentski domovi Univerze v Mariboru se pripravljajo na nove ?tudente. V ?tudijskem letu 2015/16 bo na voljo 2867 le?i??, od tega 631 v enoposteljnih sobah. Nekaj ve? kot tiso? postelj je pripravljenih za sprejem novincev, medtem ko naj bi okoli 1800 ?tudentom bivanje podalj?ali. V domovih lahko bivajo tudi tuji ?tudenti in absolventi, dokler imajo status ?tudenta. Cena bivanja, ki vklju?uje vse stro?ke, se giblje med 64 in 135 evri. Najpomembnej?a novost je to, da je letos na voljo zgolj en rok za oddajo pro?nje za sprejem in podalj?anje bivanja. Ta je 14. avgust, in sicer tako za tiste, ki se prijavljajo prvi?, kot tudi vse ostale, ki ?e bivajo v domovih. Razpis je objavljen na spletni straneh ?tudentskih domov.
