Sodne in zaporniške zadeve

Kitajska se bori z demokracijo. Na družbenem omrežju Weibo je uprava pekinških zaporov sporočila, da je eden izmed najbolj znanih borcev proti korupciji Xu Zhiyong, ki je bil pred štirimi leti obsojen zaradi "kršitev javnega reda", danes odkorakal na prostost. Kazen se je 44-letniku iztekla ravno na dan, ko so upepelili v četrtek preminulega Nobelovega nagrajenca Liuja Xiaoboja. Liujevi prijatelji in družinski člani so bili ogorčeni nad hitro organiziranim pokopom na morju, za katerega so kitajske oblasti objavile, da so ga izvedli na željo svojcev. Liu, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir leta 2010, je po letu 1935, ko je v koncentracijskem taborišču umrl nemški pacifist Carl von Ossietzky, prvi Nobelovec, ki je umrl v zaporu. Prestajal je 11-letno zaporno kazen zaradi udeležbe pri oblikovanju manifesta za demokracijo.

Indija ima zakonodajo, ki omogoča državne umore. V nekaterih indijskih zveznih državah veljajo zakoni, ki policiji in vojski omogočajo streljanje v imenu javnega reda in miru ter izvajanje aretacij in hišnih preiskav brez potrebe po sodnem nalogu, pri tem pa izvajalcem ukrepov zagotavlja imuniteto. Premaknilo se je indijsko vrhovno sodišče, ki je naročilo preiskavo v nekaj deset umorov v zvezni državi Manipur na skrajnem vzhodu države. Svojci žrtev in lokalne organizacije sicer zahtevajo preiskavo več kot 1500 smrti, za katere trdijo, da so posledica izvensodnih ubojev indijskih vladnih sil. V Manipurju, kot še v nekaj drugih zveznih državah vzhodne Indije že več desetletij traja upor lokalnega prebivalstva, ki si želijo neodvisnosti ali večje mere avtonomije.

V Turčiji s čistkami obujajo spomine na poskus državnega udara. Turške oblasti so tik pred uradnimi slovesnostmi včeraj odpustile več kot 7 tisoč policistov, profesorjev in drugih javnih uslužbencev. V zadnjem letu je število odpuščenih iz državne uprave naraslo na 150 tisoč, poleg tega jih je 50 tisoč pristalo v priporu. V sklopu zaznamovanja prve obletnice spodletelega udara je danes na posebni seji turškega parlamenta poslance ob navzočnosti predsednika Erdogana nagovoril premier Binali Yildrim, ki je poskus državnega udara imenoval "druga osvobodilna vojna Turčije". Turška opozicija je bila medtem do oblasti kritična tako zaradi nesposobnosti preprečitve državnega udara kot tudi čistk, ki so sledile.

Na Poljskem pa prirejajo zakone. Poljski senatorji so danes zjutraj potrdili zakon, ki poslancem in pravosodnemu ministru daje pooblastilo za imenovanje sodnikov brez posvetovanja s sodnimi krogi. Po novem bo imel namesto samih sodnikov parlament moč izbrati 15 od 25 sodnikov v nacionalnem svetu za sodstvo, katerega vloga je zagotavljati neodvisnost sodstva. Zakonodajo, ki so jo predstavniki opozicije, EU in aktivisti za človekove pravice minuli teden ostro kritizirali, mora zdaj podpisati predsednik Andrzej Duda, ki pa ni nakazal, da jo bo blokiral. Za nedeljo so v Varšavi sicer napovedane demonstracije proti spremembam. 

Pod vlado stranke Zakon in pravičnost ima poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro že zdaj precejšnjo moč nad tožilstvom. Lahko namreč vpliva na tožilce, da sprožijo preiskave. Opozicijske stranke so zaskrbljene, da bi zakon s tem, ko bi dal parlamentu, v katerem ima večino stranka Zakon in pravičnost, večjo vlogo pri imenovanju sodnikov, kršil ustavno ločitev oblasti. Da gre za spodkopavanje neodvisnosti sodstva, opozarjajo tudi organizacije za varstvo človekovih pravic in evropski komisar za človekove pravice Nils Muiznieks, ki je poljske reforme označil za "veliko nazadovanje sodne neodvisnosti".

Slovenski delavci migranti slavijo sodno zmago proti FURS. V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije so v četrtek pozdravili ugodno rešeno sodbo vrhovnega sodišča v zvezi s samoprijavami delavcev migrantov pri davčni napovedi. Vrhovno sodišče je odločilo, da morajo biti vsi davčni zavezanci obravnavani enako. Sodba nima vpliva na zaključene postopke, vsi delavci migranti, ki imajo postopke še v teku, pa si bodo preveč plačano dohodnino morali priboriti od primera do primera. Po besedah predsednika sindikata Maria Fekonje sodba pomeni ogromen korak naprej, saj so samoprijavitelji tisti, ki so doslej prejemali odločbe z enormnimi zneski doplačil. Odvetnik Slavko Vesenjak je napovedal, da bo praksa odslej povsem drugačna, ob tem pa poudaril, da delavci migranti s tem niso dobili nobenih dodatnih ali novih pravic, pač pa so bili s sodbo izključno izenačeni z ostalimi zavezanci.

Infokoncentrirala se je Saška.

Facebook Twitter Deli
0 comments