Sporazum CETA, goldmanizacija Trumpa, drugi tir in nova pooblastila policije

Evropski parlament danes sprejel mednarodni trgovinski sporazum CETA

Evropski parlament je na včerajšnjem zasedanju sprejel predlog o novem programu za finančne žvižgače

Trumpovi novi sodelavci: bivši zaposleni v Goldman Sachsu bodo krojili nadaljno usodo ameriške »ekonomije« in sveta

Mednarodni denarni trgi monetarnim načrtom Marie Le Pen niso naklonjeni – francoski javni dolg poskoči na kritično točko

Ocenjevanje realne vrednosti 2. tira – ocena vlade prenapihnjena za skoraj pol milijarde evrov

Poslanci sprejeli represivni zakon

Danes je evropski parlament, kljub velikemu nasprotovanju civilne družbe in nekaterih poslanskih skupin, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu izglasoval mednarodni trgovinski sporazum med članicami Evropske unije in Kanade, imenovan CETA. Na zasedanju evropskega parlamenta smo lahko spremljali običajno retoriko. Zagovorniki so poudarjali prednosti, ki jih prinaša t. i. »prosta« trgovina tj. odpiranje novih delovnih mest, harmonizacijo standardov in druge sinergijske učinke. Nekateri zagovorniki sporazuma prav tako niso mogli dovolj prehvaliti komisarke Malmström. Njena ekipa je po njihovem mnenju naredila ogromno za harmonizacijo sporazuma, ki bo zdaj bolj prijazen, priden in bo bolj ubogal. Besede se med razložitvijo glasov poslancev niso mogle upreti obtožbam, da so nasprotniki sporazuma CETA trumpizirani. Tako so vsa nasprotovanja sporazumu bila postavljena ob bok novim populističnim retorikam, vzponu skrajne desnice, Marie Le Pen in vzponu novega vala protekcionizma s Trumpom na čelu. Sporazum mora zdaj potrditi še 38 nacionalnih parlamentov. Bodo tudi nacionalni parlamenti postali trumpizirani?

Včerajšnje plenarno srečanje v Stransbourgu pa ni bilo tako burno. Zaznati je bilo moč več enotnosti in ljubezni. Evropski poslanci so s 607. glasovi za in 16. proti (70 zadržanih) pozvali Evropsko komisijo naj nemudoma predlaga učinkovit in celovit program za zaščito žvižgačev oz. whistleblowerjev na področju finančnih nepravilnosti. Dennis De Jong (poročevalec predloga) je poudaril, da v okviru EU institucij že imamo dobra pravila medtem ko na nacionalni ravni raziskovalni novinarji še vedno tvegajo, da bodo končali na sodišču. Žvižgači so v ameriški javnosti sicer starejša zadeva, toda afera z žvižgači je dosegla vrhunec maja 2013, ko je Edward Snowden razkril zaupne dokumente ameriške varnostne agencije NSA. Mimogrede: Snowdena je Trumpov trenutni direktor CIE Mike Pompeo v volilni kampanji označil kot izdajalca, ki ga je potrebno usmrtiti. Trump s svojim sodelavcem seveda deli podobno prepričanje.

Ostanimo pri Trumpu. Trenutnega predsednika mnogi označujejo kot protekcionista in nasprotnika proste trgovine, toda vse bolj zanimivi postajajo izbori Donalda Trumpa na finančnem področju. Čeprav se je Donald Trump v volilni kampanji pojavljal kot zagovornik finančne deregulacije, toda kot nasprotnik Wall Streeta na drugi strani, lahko zdaj spremljamo, kako na vodila mesta postavlja nekdanje velike igralce v investicijski Goldman Sachs. Naj povemo, da Goldman Sachs ni pač še ena izmed investicijskih bank, temveč banka z mnogo večjim vplivom. Mesto secretary of treasuary (sl. finančno ministrstvo) tako prevzema Steven Mnuchin (bivši Sachsovec), Trumpov osebni ekonomski svetovalec pa postaja Gary D. Cohn – pred leti številka dva v Goldman Sachsu. Finančna analitičarka Nomi Prins  je te kadrovske poteze poimenovala Goldmanizacija predsednika Trupma. Članek je vreden branja.

Če se Donald Trump vedno bolj obdaja z velikimi živinami iz Wall Streeta in iz sveta financ, Marie Le Pen podpore mednarodnih finančnih trgov očitno nima. Po razkritju svojih monetarnih načrtov Financial Timesu, je javni dolg Francije poskočil na najbolj kritično točko v zadnjih štirih letih. Finančnim trgom najbrž ne godi monetarni načrt Nacionalne fronte, ki naj bi  1.700 milijard € francoskega javnega dolga pretvorili v franke. Bonitetne agencije so se odzvale, da bi vsak prenos dolga iz evra na drugo valuto predstavljal avtomatski bankrot države.

Pa se preselimo še v Slovenijo. Na Radiu Študent so v ponedeljek pripravili poročilo z naslovom Napihovanje drugega tira. V poročilu so intervjuvali civilno iniciativo, imenovano Svet za civilni nadzor drugega tira. Ta v svojih analizah ugotavlja, da je vrednost projekta 2. tir napihnjen za okoli polovico milijarde evrov. Ocena državne agencije, ki je vrednost preventivno napihnila, pa znaša 1,15 milijarde evrov. Spomnimo, da je prejšnji teden minister Gašperšič ob prijavi na evropske razpise za financiranje drugega tira dejal, da »v primeru neuspešnosti pri kandidiranju na razpisih ostaja maneverski prostor«, kar pomeni, da je dopuščeno tudi povečanje zadolževanja. Se nam obeta nov TEŠ?

Toda, ali bomo proti zadolževanju sploh lahko še mirno protestirali brez strahu, da nas strese tejzer? To vprašanje od včeraj naprej postaja vedno bolj pomensko. Kot pišejo na spletni strani Piratske stranke, »so poslanci potrdili spremembo zakona o povečanju represivnih pooblastil za redarje, ter zavrnili amandmaje, ki bi spremembe policijskih pooblastil omilile.« Zakon o občinskem redarstvu je torej že sprejet. Ta zakon širi pooblastila redarjev in redarje »polovičarsko spreminja v lokalno policijo«, še dodajajo Pirati. Poslanci državnega zbora bodo v petek dokončno odločali tudi o širjenju pooblastil policistov. Zakon, s precej nedefiniranimi pravili, bi policiji omogočal tudi uporabo vojaške opreme. V včerajšnji razpravi je Vinko Gorenak med drugim izpostavil, da v uporabi vojaške opreme vidi rešitev za probleme, s katerimi so se policisti soočali na demonstracijah leta 2012 in 2013.

 

 

 

Facebook Twitter Deli
0 comments