Srednjeafriški Infokoncentrat

Infokoncentrat pričenjamo s slabimi novicami iz Srednje Afrike. Na območju Srednje Afrike poteka nujno cepljenje proti okužbi z rumeno mrzlico. Še zadnje napore vlagajo v preprečevanje širjenja rumene mrzlice v Kongo, natančneje v deset milijonsko mesto Kinshasa, saj bi od tam epidemija lahko prerasla v globalno. Zaradi izčrpanosti svetovne zaloge cepiva, cepijo ljudi le s petino celotnega odmerka. Petina odmerka cepiva naj bi posamezniku zadostovala minimalno za eno leto zaščite. Farmacevtska podjetja sicer pospešeno izdelujejo cepivo, vendar je težava v tem, da traja postopek izdelave eno leto.

Rumena mrzlica je smrtonosna bolezen, za katero umre 50 % okuženih, krivdo za okužbe pa se pripisuje komarju vrste Aedes aegypti, ki naj bi širil tudi virus Zika. Okužba je začela naraščati decembra v Angoli in se je širila v Kongo. Kljub obstoju cepiva, naj bi bila reakcija pristojnih na porast okužb v začetku veliko prepočasna, kar je dalo prosto pot epidemiji. Iz Konga sporočajo, da načrtujejo cepljenje vseh provinc na meji z Angolo. Svetovna Zdravstvena Organizacija pa izjavlja, da je ta urgentna cepilna kampanja ena največjih v zgodovini.

Kaže, da svet odvrača oči od še ene humanitarne katastrofe ...
Terjalo je tri letalske napade na civiliste v Jemnu, da se je ponovno zbudilo širše mednarodno zanimanje za še eno nadomestno sodobno vojno, ki že več kot petsto dni pretresa jug Arabskega polotoka in terja na tisoče življenj. Torkov napad letal arabske koalicije, pod vodstvom Savdske Arabije, je pretresel vzhodni del jemenskega glavnega mesta Sane, v njem pa je bilo ubitih devet civilistov. Tarča naj bi sicer bil lokalni vodja hutujskih upornikov, ki se bojujejo proti ubežni vladi predsednika Mansurja Hadija, žrtve pa, ker ga ni bilo v bombardirani zgradbi, le njegov oče in še osem drugih družinskih članov. Podoben napad se je zgodil tudi v ponedeljek in preteklo soboto. Med žrtvami so bili tudi otroci in člani mednarodne zdravniške humanitarne organizacije Zdravniki brez meja. Oblasti v Riadu vztrajajo, da hutujski uporniki uporabljajo za svoja zatočišča razne civilne ustanove, nevtralni poročevalci pa so po omenjenem napadu navajali, da so bili slednji od bolnišnice oddaljeni vsaj 50 kilometrov. Samo vodstvo bolnišnice pa je posebej poudarilo, da so Zdravnike brez meja v njej sprejeli šele potem, ko so od Savdske Arabije dobili zagotovilo, da je seznanjena z njenimi koordinatami, kar je v skladu s politiko omenjene humanitarne organizacije, kadar deluje na vojnem območju. 

Koalicija pod Savdskim vodstvom je bombne napade okrepila po nedavnem propadu pogajanj med uporniki, ki še vedno nadzorujejo prestolnico Sano ter Hadijevo vlado. V minulih 17. mesecih je blizu tri milijone Jemencev zapustilo domove, kar 14 milijonov jih je na robu lakote, 20 milijonov oziroma štiri petine vsega prebivalstva pa brez pravega dostopa do pitne vode. Trgovinska blokada sosednje Savdske Arabije je najbolj siromašno arabsko državo do konca izčrpala, mednarodna skupnost pa za tamkajšnje dogajanje ne kaže zaskrbljenosti. Verjetno tudi zato, ker iz Jemna na zahodnoevropska vrata ne pljuskajo reke beguncev kot denimo iz Sirije. V Jemnu je večina ljudi, ki je bila prisiljena bežati od doma, našla zatočišče pri sorodnikih ali ljudeh, ki jim pomoč brezsrčno zaračunavajo. Okoli 350.000 beguncev pa naj bi se, po podatkih človekoljubnih organizacij, zateklo v provizorične begunske centre v zapuščenih zgradbah, ki so zdaj tarče Savdskega koalicijskega bombardiranja s tiho podporo zahodnih držav.

Iz Jemna v Prekmurje.

V Sloveniji je danes državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan, leta 1919, se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Osrednja slovesnost ob omenjenem prazniku je bila že v petek na domačiji Štefana Kovača v Nedelici pri Turnišču. Dan združitve prekmurskih Slovencev bodo v uradu predsednika republike obeležili tudi danes, ko bodo ob 11. in 13. uri za obiskovalce odprli vrata predsedniške palače. Ob tej priložnosti bo v predsedniški palači potekal tudi kulturni program, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
17. avgusta se spominjamo dogodkov, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova pripojeni matičnemu narodu. Po koncu prve svetovne vojne so namreč svetovne velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Ker pa se je za slovesnosti potrebno primerno obleči, preverimo še kaj se dogaja z ostanki nekdaj veličastne domače tekstilne industrije …

Metliška Beti, ena vodilnih evropskih proizvajalk barvane poliamidne preje, letos praznuje 60 let delovanja in posluje pozitivno. Od leta 2013 je v prisilni poravnavi in prestrukturiranju. Družba z ukrepi finančnega prestrukturiranja zagotavlja stabilen denarni tok. Beti naj bi v drugem četrtletju dosegla dobrih 2,56 milijona evrov prihodka in s tem svoje načrte dosegla skoraj 88-odstotno. 
Njihovo poslovanje, ki je močno odvisno od cen energentov in drugih surovin, se je sicer junija poslabšalo in nato julija popravilo, omenjeni izpad pa nameravajo nadoknaditi v drugi polovici leta. Z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je predlani prevzela vse njihove bančne obveznosti, so lani podpisali sporazum o ureditvi kreditnih razmerij. Posojila vračajo tekoče in skladno z dogovori, vsem upnikom iz prisilne poravnave pa so ponudili možnost predčasnega poplačila in jih tako januarja letos poplačali 89 odstotkov. Program prisilne poravnave je bil potrjen oktobra 2013, končanje postopka s poplačilom upnikov pa je predvideno prihodnje leto. 
Beti več kot devet desetin svojih izdelkov proda na tujih trgih, predvsem v ZDA, EU, Rusiji, Belorusiji in Izraelu. V okviru Beti deluje le še proizvodnja preje. So pa marca s podjetjem Konfekcija Julija podpisali licenčno pogodbo o oživitvi blagovne znamke Beti za spodnje perilo in spalni program.

Nekaj obeležujejo tudi v Murski Soboti.

Mineva leto dni odkar je nekdanji član Murine uprave Dušan Gomboc ustanovil podjetje Arum in zaposlil skoraj 300 delavcev. Po njegovih napovedih bi bila proizvodna celota propadlega podjetja Aha Mura v kratkem lahko prodana podjetju iz tujine.

Ker stečajnemu upravitelju podjetja Aha Mura Stevu Radovanoviću v več poskusih in kljub občutnemu znižanju izklicne cene v letu dni ni uspelo najti kupca za zaključeno proizvodno enoto, je obstajala možnost ustavitve tekstilnih strojev v Murski Soboti. Najslabši scenarij je preprečil Gomboc, ki je ustanovil podjetje Arum in zaposlil 300 od tedanjih 380 delavcev. Ob prvi obletnici novega začetka je Gomboc povedal, da so pridobili številna naročila za kolekcijo pomlad-poletje 2017, proizvodne zmogljivosti pa da so zasedene do prihodnjega februarja. V Arumu trenutno oblačila izdelujejo za 18 tujih partnerjev.

Arum je v državno blagajno v zadnjem letu, iz naslova raznih davščin nakazal 1,3 milijona evrov. »Če k temu znesku prištejemo še skupno vsoto, ki bi jo morala država nameniti kot nadomestilo za brezposelnost in socialne pomoči v primeru, da lani ne bi nadaljevali poslovanja, je državna blagajna zaradi našega poslovanja bogatejša za okoli 3,5 milijona evrov,« je ocenil Gomboc.

Infokoncentrat pripravila Katja.

Facebook Twitter Deli
0 comments