Infokoncentrat začenjamo z množičnimi protesti v Romuniji.
Romunski protesti proti odpravljanjem omejitev za koruptivni politični razred potekajo že drugi dan in so po udeležbi najbolj množični protesti po zgodovinskih protestnih shodih pred padcem komunističnega režima leta 1989. Po odločitvi vlade, da oteži preganjanje korupcije in iz zaporov izpusti politike, obsojene korupcije, se je sinoči po vsej Romuniji na ulicah zbralo med 200 in 300 tisoč protestnikov in zahtevalo odstop vlade. Največ protestnikov - okoli 150 tisoč - se je zbralo v romunski prestolnici, o protestih pa so poročali tudi iz drugih mest. Med drugim so protestirali tudi v mestu Temišvara, kjer je bila leta 1989 zibelka revolucije, v kateri so po nekaj dneh protestov strmoglavili diktatorja Nicolaeja Ceausescuja.
Odloku, ki otežuje pregon določenih korupcijskih dejanj, nasprotuje tudi predsednik Romunije Klaus Iohannis, zato je pozval vlado, da prekliče odlok in na ustavno sodišče vložil zahtevo za njegovo ustavno presojo. Vlada je v torek potrdila tudi osnutek zakona, v skladu s katerim naj bi iz zaporov izpustili približno 2.500 ljudi, ki zaradi nenasilnih kaznivih dejanj služijo manj kot petletne zaporne kazni. Kot pojasnjuje vlada, želijo tudi s tem kazensko zakonodajo uskladiti z nedavnimi odločitvami ustavnega sodišča in zmanjšati število zapornikov v prenatrpanih zaporih. Medtem je odstopil minister za podjetništvo in trgovino Florin Jianu, ki je dejal, da je bilo to, da je odstopil "etično". Odstopil je zaradi svojega otroka, je dejal. "Kako ga bom čez leta pogledal v oči in kaj mu bom povedal?" se je vprašal.
Nemško posredovanje za svobodo govora v Ankari
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes na uradnem obisku v Ankari pozvala turškega predsednika Erdogana, naj spoštuje svobodo govora in delitev oblasti. Z Erdoganom sta se sicer zavzela za tesnejše sodelovanje v boju proti terorizmu, med obiskom pa je Merklova poudarila, da je pomembno v ključni fazi po neuspelem državnem udaru lani julija spoštovati pravico do svobode in delitev oblasti. Hkrati je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja svobode medijev.
O prihajajočem turškem referendumu o spremembi ustave, ki povečuje pristojnosti predsednika države, pa je dejala, da je treba storiti vse za ohranitev delitve oblasti, svobode govora in raznolikosti družbe ter se zavzela za prisotnost opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na referendumu.
V Franciji pa novinarje kar odstranijo.
Varnostniki so včeraj z dogodka, na katerem je novinarje nagovorila tudi predsedniška kandidatka francoske skrajne desnice Marine Le Pen, odstranili novinarja francoske televizijske ekipe. Glede na posnetek, ki je zaokrožil po spletu, so ga vrgli iz dvorane, ko je Le Penovi poskusil zastaviti vprašanje glede očitkov Evropskega parlamenta. Evropski parlament sicer od Le Penove zahteva, da vrne 340.000 evrov, ki naj bi jih porabila za sodelavca, ki sta dejansko delala za njeno stranko v Franciji. Le Penova vračilo zavrača, rok za to pa se je iztekel v torek.
Na posnetku, ki so ga objavili ustvarjalci oddaje Quotidien francoske televizije TMC, je jasno videti, kako so varnostniki novinarja prijeli in ga odnesli do izhoda iz dvorane in ga potisnili ven. Na koncu je nato videti oster besedni dvoboj, poleg tega so varnostniki večkrat udarili v smeri kamere. Stranka Le Penove, Nacionalna fronta zatrjuje, da za incident niso odgovorni, češ da ni šlo za njihove varnostnike, temveč za varnostnike kongresne dvorane, v kateri je potekal dogodek. Vpleteni novinar je stranki kljub temu očital, da so prav oni napeljali varnostnike k ukrepanju, pri čemer se sklicuje na določen izsek iz posnetka. Organizatorji dogodka pa se izgovarjajo, da so njihovi varnostniki ravnali po navodilu policista.
Britanci razpravljajo o brexitu namesto o antisemitskih napadih
Število antisemitskih napadov v Veliki Britaniji je lani poraslo za 36 odstotkov. K temu so pripomogli različni dejavniki, tudi referendum o brexitu, je danes sporočila projudovska organizacija s sedežem v Londonu. Sklad za varnost skupnosti, kot se imenuje ta organizacija za podporo Judom, je lani po vsej državi zabeležil skupaj 1309 "antisemitskih sovražnih incidentov", medtem ko so jih v letu 2015 zabeležili 960. Lanske številke so najvišje, odkar ta organizacija od leta 1984 spremlja tovrstne incidente.
Medtem britanska vlada nadaljuje s strategijo za izstop iz EU, ki bo zagotovila "novo, pozitivno in konstruktivno partnerstvo" s to povezavo. Minister za brexit David Davis je "belo knjigo" predstavil poslancem spodnjega doma parlamenta, ki so včeraj v prvem branju potrdili predlog zakona o brexitu.
Državni svet brez veta na novelo zakona o tujcih
Slovenski državni svetniki pa niso podprli odložilnega veta na novelo zakona o tujcih, ki omogoča omejitev vstopa tujcev v državo v primeru zaostrenih migracijskih razmer. Za veto je glasovalo 16 svetnikov, proti pa jih je bilo 19. Zahtevo za sklic seje državnega sveta je podal prvopodpisani svetnik Samer Khalil, ki je član interesne skupine lokalnih interesov. Pojasnil je, da ga skrbi deljeno mnenje med predsednikom vlade in predsednikom državnega zbora, ki predloga ni podprl. "Ustava daje velik poudarek človekovim pravicam, prav pri tem pa se krešejo mnenja, koliko sprememba zakona vpliva na že ratificirane in podpisane mednarodne sporazume in konvencije," je dejal Khalil.
Novela je bila v času zakonodajnega postopka deležna številnih kritik tako nevladnih organizacij kot tudi Sveta Evrope. Po mnenju kritikov je novela zakona neskladna tako z ustavo kot tudi z mednarodnimi pravnimi akti, zato so noveli nasprotovali tudi poslanci koalicijskih strank. Novela pa je prejela podporo poslancev opozicijskih NSi-ja in SDS-a.
Infokoncentrat je pripravila Saška.
