Tajska, Turčija in človekove pravice

Četrtkov InfoKoncentrat začenjamo s poročilom mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International. V poročilu navajajo, da je od leta 2011 do 2015 v zaporih sirskega režima umrlo skoraj 18.000 ljudi. Opozarjajo predvsem na množično zatekanje oblasti k nasilju. Poročilo je podkrepljeno s pogovori z vsaj 65 ljudmi, večinoma civilistov, ki so preživeli mučenje v zaporih obveščevalnih služb ali pa vojaškega zapora Saydnay, blizu prestolnice Damask. Amnesty Internatinal tako poziva mednarodno javnost k pritisku na režim v Damasku, da se konča mučenje ter nehumano ravnanje po zaporih. Sirska vlada je seveda tovrstne obtožbe že večkrat zanikala, poroča britanski BBC. Philip Luther, direktor Amnesty international za Bližnji vzhod in Severno Afriko, opozarja, da sirske vladne sile že desetletja uporabljajo mučenje, da bi strle svoje nasprotnike. Gre za sistematičen in razširjen napad proti vsem, ki nasprotujejo režimu predsednika Bašarja al Asada in, ker gre v večini primerov za zločin proti človečnosti, Luther opozarja h kaznovanju odgovornih.

Tajske vojaške oblasti so danes sporočile, da so prijeli 15 osumljencev za bombne napade, ki so se zgodili na turistična središča po državi pretekli teden, v katerih so umrli štirje ljudje, vsaj 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Predstavnik vojaške hunte, polkovnik Burin Tongprapai je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da so sprva prijeli 17 osumljencev, dva izpustili, zdaj ju pa spet iščejo. Ostali so pridržani v vojašnici v Bangkoku. Za bombne napade na Tajskem pretekli četrtek in petek odgovornosti ni še prevzel nihče. Tajske oblasti so kmalu izključile možnost, da gre za teroristične napade. Ocenjujejo, da so napadi povezani s političnimi razmerami v državi, kjer že tretje leto zapovrstjo vlada vojaški režim.

Turčija ostaja v centru medijskih pozornosti. Turška policija je danes začela obširno in temeljito operacijo po podjetjih, katere sumijo, da financirajo klerika Fetullaha Gülena, ki ga uradna Ankara obtožuje organizacije neuspelega poskusa vojaškega udara pretekli mesec. Po poročanju CNN Turk, so tožilci v sklopu operacije izdali 187 nalogov za aretacijo. Predsednik Turčije Reep Tayyip Erdogan je po neuspelem puču zagotovil, da bo izkoreninil vsa podjetja, šole ter dobrodelne ustanove, ki so na kakršen koli način povezane z Gülenom ter jih označil za teroristične organizacije. Ankara zahteva od Washingtona takojšnjo izročitev Gülena. ZDA pa naj bi začele seliti vse svoje jedrsko orožje, ki je nameščeno v Turčiji. Jedrske rakete naj bi začeli seliti v Romunijo, poroča bruseljski bilten Eur.Ativ.com, sklicujoč se na vsaj dva neodvisna vira. Ob koncu hladne vojne je v Turčiji ostalo okoli 50 ameriških taktičnih jedrskih raket oz. bojnih konic, ki so nameščene v letalski bazi Incilirik, okrog 100 kilometrov od sirske meje. EurActiv še navaja, da, glede na prakso iz hladne vojne, neuradne informacije o lokacijah nameščenih jedrskih raket po Evropi niso bile nikoli uradno potrjene. Je pa v javnosti znano, da so jedrske rakete nameščene v Belgiji, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Italiji.

Celjsko višje sodišče je potrdilo sodbo mariborskega okrožnega sodišča, ki je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije, Mira Krašovca, pravnomočno obsodilo na triletno zaporno kazen, zaradi napeljevanja k poslovni goljufiji. Krašovec je nekdanjo direktorico Betnave d. o. o., Dragico Marinič, ter tedanjega vodjo investicij v Betnavi d. o. o.,  Antona Ekarta, napeljal k pridobitvi evropskih sredstev v višini 1,772 milijona evrov za obnovo dvorca Betnava. Višje sodišče je na podlagi izjav prič menilo, da je imel glavno vlogo pri razpisu obnove dvorca obtoženec ter da Mariničeva ni samostojno ali samovoljno odločala o projektu, saj je nad projektom bleda mariborska nadškofija. Kot glavni zadolženi za projekt je v tistem časovnem obdobju odgovarjal Krašovec, tako so višji sodniki ostali mnenja, da tako Ekart kot Marinčeva nista storila ničesar mimo njegovih navodil ali vednosti. Tožilec Stanislav Pintar je bil z obsodbo zadovoljen. Odvetnik Mira Krašovca, Velimir Cugmas, pa je bil nad zavrnitvijo pritožbe presenečen in napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. S svojim klientom se bo posvetoval še glede načina prestajanja kazni oziroma prošnje za preložitev prestajanja kazni.

Današnji InfoKoncenrat zaključujemo v morju. Na kopališču pri Trstu so kopališki mojstri izobesili rdeče opozorilne zastave in spravili kopalce iz vode, saj so dvajset metrov od obale opazili več kot meter in pol velikega morskega psa. Tržaški dnevnik Il Piccolo poroča, da so ob kopališču pri Barkovljah kopalci opazili velik temen obris ter plavut značilno za morskega psa. Tamkajšnji ribič, ki je bil tedaj v bližini je potrdil, da gre za morskega psa in ne za delfina ali katero drugo morsko žival. Z morske biološke postaje v Piranu pravijo, da informacij o tem, da bi zaznali kakšnega večjega morskega psa še nimajo. Italijanski kolegi so že prejšnji teden obvestili, da se je na plaži vsaj pol metra od obale pojavil morski bič. S piranske biološke postaje še pojasnjujejo, da morski psi v Jadranu niso redkost.

Infokoncentrat pripravila Špela.

Facebook Twitter Deli
0 comments