V soboto pono?i se je v Sredozemskem morju zgodila huda nesre?a. V libijskih vodah je potonila ribi?ka ladja, nabito polna z begunci in prosilci za azil. Gre za najve?jo tragedijo migracijske krize in najve?jo v Sredozemlju, umrlo naj bi namre? okoli 700 ljudi. Ribi?ka ladja z migranti naj bi v soboto okoli polno?i poslala klic na pomo?. Italijanska mornarica je k njej usmerila portugalsko tovorno ladjo, ki se je nahajala v bli?ini. Kmalu za tem se je ladja z migranti prevrnila, posadka s tovorne ladje pa je uspela re?iti 28 ljudi. Re?evalna akcija se nadaljuje. Letos je pri poskusu pre?kanja Sredozemskega morja umrlo ?e 1.600 ljudi, kar pomeni, da gre za eno bolj smrtonosnih poti, ki jo uporabljajo begunci. V Evropo se migranti v begu pred vojnami in rev??ino v vse ve?jem ?tevilu zatekajo iz dr?av Bli?njega vzhoda in Afrike. Malte?ki predsednik vlade Joseph Muscat je dejal, da nesre?a dokazuje, da mora Evropska unija ponuditi ve? podpore pri re?evanju migracijske krize, ter da bo Evropa prej kot slej ?utila posledice zaradi svoje neodzivnosti na katastrofalno situacijo.
Smrti pa ?e kar ni konec.
Ameri?ki zvezni preiskovalni urad FBI je priznal, da je pri forenzi?ni analizi vzorcev las, ki so bili odvzeti osumljencem za razli?na huj?a kazniva dejanja in uporabljeni kot dokazi na sodi??ih, vrsto let prihajalo do napak. Sporno ravnanje zaposlenih v enoti FBI za mikroskopsko analizo naj bi se vleklo okoli 20 let, znanstveno nepodprti dokazi so bili med drugim uporabljeni v najmanj 60 primerih, ko je to?ilstvo zahtevalo izrek smrtne kazni. FBI in ameri?ko zvezno pravosodno ministrstvo sta zatrdila, da do teh napak ne prihaja ve? in da sta odlo?ena popraviti vse morebitne krivice, storjene v preteklosti. A kako popraviti krivico, ?e tistega, ki mu je bila storjena, ni ve? med ?ivimi?
Poglejmo ?e dogajanje v Sloveniji.
Ustavni sodniki nadaljujejo s sejo, na kateri v zadevi Patria obravnavajo prito?be obsojenih Janeza Jan?e, Ivana ?rnkovi?a in Toneta Krkovi?a. Slednje je Okrajno sodi??e v Ljubljani leta 2013 spoznalo za krive. Trojica se je po neuspe?nih prito?bah na vi?je in vrhovno sodi??e obrnila na ustavne sodnike. Odlo?itve o zadevi ?e ni, predsednik sodi??a Miroslav Mozeti? pa je konec marca predvidel, da bodo o zadevi odlo?ili do prvomajskih praznikov. Jan?i se br?kone ne mudi preve?, saj za razliko od ostalih dveh na odlo?itev sodi??a ?aka na prostosti.
Ministrica za delo, dru?ino, socialne zadeve in enake mo?nosti Anja Kopa? Mrak je povedala, da bo v nekaj tednih pripravljen osnutek dru?benega dogovora, s katerim bi odpisali dolgove tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. V pogovorih za pripravo sodelujejo ?e preostala ministrstva, ob?ine, podjetja, humanitarne in nekatere druge organizacije, s katerimi sku?ajo najti najbolj primerne re?itve. Zaenkrat gredo razmi?ljanja v smeri, da odpis dolgov ne bi bil zakonsko obvezen, ampak bi podjetja dolg odpisala le, ?e bi ?elela. Prav tako bi naj ?lo le za enkraten odpis. Na ministrstvu se tudi sku?ajo izogniti temu, da bi se tako oblikovana mo?nost pomo?i izkori??ala, zato naj bi bili odpisani le dolgovi, ki z vidika upnika veljajo za neizterljive.
Zaklju?imo z bolj?o novico.
Ameri?an Kenton Lee je izdelal ?evlje, ki skorajda rastejo skupaj s tistim, ki jih nosi. Kentonu se je ideja utrnila, ko je kot prostovoljec delal v eni kenijskih siroti?nic, kjer se je dnevno sre?eval s pomanjkanjem in rev??ino tamkaj?njih otrok. Otroci so ve?inoma nosili po?vedrane in premajhne ?evlje, zato se je odlo?il izdelati obutev, katere velikost je mogo?e prilagajati. Rezultat so trpe?ni usnjeni ?evlji v dveh velikostih, ki jih je mo? za pet ?tevilk nastavljati po dol?ini in ?irini. Kenton Lee v sodelovanju z neprofitno organizacijo Because International ?evlje razdeljuje po siroti?nicah v Afriki.
