Ob Dnevu Afrike je predsednica ugandskega parlamenta Rebecca Alitwala Kadaga na konferenci v Ljubljani izpostavila problematiko beguncev, ki v upanju na bolj?e ?ivljenje be?ijo v Evropo. Poudarila je, da Afri?ani ne ?elijo zapustiti svoje celine, a jih v beg silijo okoli??ine. Dr?avni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko je v uvodnem nagovoru na konferenci ocenil, da bi morala EU pri re?evanju vpra?anja beguncev sodelovati z dr?avami izvora in tranzicije, svoja prizadevanja pa usmeriti predvsem v mo?nosti za zaposlitev in bolj?i vizumski re?im. Neobstoj slovenske diplomatske mre?e v Afriki namre? onemogo?a sodelovanje Slovenije z afri?ko celino, ovira pa tudi izmenjavo afri?kih ?tudentov, ki bi radi pri?li v Slovenijo.
Ra?unsko sodi??e Republike Slovenije je pripravilo analizo gibanja javnega dolga dr?ave. Pozvalo je k pokojninski in zdravstveni reformi, racionalizaciji javnega sektorja, prenovi kadrovske politike, reformi lokalne samouprave ter premisleku o ravni socialne dr?ave. Predsednik ra?unskega sodi??a Toma? Vesel je povedal, da je dolg dr?ave na prebivalca konec leta 2014 dosegel 14.600 evrov, vsak delovno aktiven dr?avljan pa je bil zaradi javnega dolga zadol?en preko 37.600 evrov. Visok dolg je posledica primanjkljaja, te?ava pa je po njegovem strukturni primanjkljaj. V strukturi porabe prora?una izstopa transfer sredstev v pokojninsko blagajno, ki predstavlja 16 odstotkov odhodkov. Skupaj s socialnimi transferji predstavljata 30 odstotkov vseh odhodkov. Prosto po praksi neoliberalisti?nega kapitalizma je torej najprej treba rezati tam, kjer je ?e tako najmanj, a ne pozabimo, da je v Sloveniji socialna dr?ava ustavna pravica.
Ustavna pravica pa je tudi pravica do pokojnine. Konfederacija slovenskih sindikatov je zato vlo?ila zahtevo za presojo ustavnosti delov pokojninskega zakona, po katerih se delavcem, ki jim delodajalec ni pla?eval prispevkov od bruto pla?e, odmeri ni?ja pokojnina. Zakon ne more omogo?ati zmanj?anja pokojnine zaradi nedelujo?ega pokojninskega sistema. V skladu z ustavo je dr?ava tista, ki ureja in skrbi za delovanje pokojninskega sistema, je poudaril predsednik konfederacije Gvido Novak. ?e dr?ava to ravnanje opusti, mora prevzeti tudi vso odgovornost in ?kodo, ki jo imajo delavci oz. upokojenci z ni?jimi pokojninami. Dolg zaradi nepla?anih prispevkov po Novakovih besedah zna?a ?e pribli?no 350 milijonov evrov.
Poglejmo ?e dogajanje po svetu.
Lansko leto je v Zdru?enih dr?avah umrlo okoli 40 odstotkov ?ebeljih dru?in. ?e posebej zaskrbljujo?e je dejstvo, da jih je najve? pomrlo v poletni sezoni, ki je za ?ebele sicer najbolj aktiven del leta. Zakaj to?no ?ebele mno?i?no umirajo ?e ni znano, vsekakor pa je problemati?na uporaba mo?nih pesticidov. ?e posebej ?kodljiv naj bi bil insekticid neonikotinoid. Odrasle ?ebele izpostavljenost slednjemu sicer pre?ivijo, a kaj ko ostane tudi v pelodu, ki ga shranijo za zimsko hranjenje. Takrat se z njim hranijo tudi mlade ?ebele, ki nanj niso odporne. Poleg tega, da je uporaba ?kodljivih pesticidov problemati?na ?e sama po sebi, si z njihovo uporabo v lastno skledo pljuvamo dvojno, od ?ebel je namre? odvisen razvoj ve? kot 130ih vrst sadja in zelenjave.
Kanad?an dr. Christopher Charles je izna?el na?in, ki bi lahko pripomogel k manj?i slabokrvnosti svetovnega prebivalstva. Manjko ?eleza v krvi je najpogostej?i nutricisti?ni problem na svetu, primankljaj ima namre? ve? kot 3 milijarde ljudi. Ker so obi?ajni prehranski dodatki marsikomu in marsikje nedostopni, je dr. Charles ustvaril prehranski dodatek v obliki ?elezne ribe, ki jo v vodi ali juhi vremo okoli 10 minut. ?elezna riba, poimenovana "lucky iron fish," v teko?ino sprosti koli?ino ?eleza, ki ustreza 45im odstotkom potrebe odraslega ?loveka. Ve? kot 2.500 ?eleznih rib ?e uporabljajo v Kambod?i, rezultati pa so vzpodbudni. Polovica uporabnikov po letu dni namre? ni ve? slabokrvna.
Danes mineva 45 let priljubljene risanke Barbapapa. Francoski risani junaki so prvo manifestacijo do?iveli maja 1970 v obliki knjige, katere avtorja sta bila Anette Tison in Talus Taylor. Ime Barbapapa izvira iz "barbe ? papa," ki v franco??ini dobesedno pomeni o?kova brada. Izraz uporabljajo tudi za sladkorno peno, ki po obliki in barvi spominja na junake dru?ine Barbapapa. Knjige so prevedene v 30 jezikov, risanka pa je marsikje po svetu ?e vedno izjemno priljubljena.
