Vročinski in državni udari

Letošnji junij je bil, po podatkih NASE, za skoraj stopinjo toplejši od povprečja prejšnjega stoletja. V Sloveniji bojda ni bil nič kaj ekstremen, vendar pa je vročina očitno spodbudila evrobirokrate k ukrepom. Evropska komisija je danes razkrila načrt za uresničitev zastavljenih podnebnih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030. Predlog predvideva zavezujoče cilje, ki se nanašajo na najpomembnejše gospodarske sektorje Evrope. Načrt predvideva zmanjšanje emisij na letni ravni za posamezne članice, ki se razteza od nič odstotkov za gospodarsko najšibkejše članice EU, kot je Bolgarija, pa vse do 40 odstotkov za države z najvišjim dohodkom na prebivalca, kot sta Švedska in Luksemburg. Kako se bo Evropska komisija zoperstavila globalnim korporacijam, ki prek Svetovne banke podpirajo gradnjo novih in novih mastodontskih elektrarn na fosilna goriva, ni znano.

Zadnji tak primer je nedaleč proč od EU, na Kosovu. Svetovna banka bo tej novi državi posodila denar za gradnjo elektrarne na lignit, ki je najbolj okoljsko oporečen način pridobivanja elektrike. Hkrati pa je EU dosegla dogovor s Kosovom, da bodo zaprli 46-letno obstoječo elektrarno na lignit. Torej Kosovo očitno ostaja bojno polje, le da se na njem krešejo še večji apetiti kot doslej. Apetite po absolutni državi očitno kaže turški predsednik Erdogan. Turške oblasti so danes po petkovem poskusu državnega udara vsem univerzitetnim profesorjem do nadaljnjega prepovedale službene poti v tujino. Že v torek so oblasti odpustile prek 15.000 zaposlenih v šolstvu, ki naj bi bili povezani s poskusom puča, odstopiti pa mora tudi 1577 dekanov na univerzah. Svet za visokošolsko izobraževanje je sklenil, da univerzitetni profesorji do nadaljnjega ne smejo opravljati nalog v tujini.

Tisti, ki so izven Turčije, pa se morajo, razen v izjemnih primerih, kar najhitreje vrniti v domovino. Rektorjem univerz so poleg tega naložili, da morajo do 5. avgusta preučiti delovanje vseh zaposlenih, ki so povezani z mrežo verskega vodje Fethullaha Gülena. Tega turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obtožuje organizacije poskusa državnega udara in od ZDA zahteva njegovo izročitev. Izključitev poslancev iz parlamenta pa bo od danes možna v Izraelu. Izraelski parlament je ponoči sprejel sporni zakon, ki omogoča izključitev poslancev, ki spodbujajo rasizem ali podpirajo oborožen boj proti izraelski državi. Zakon, ki ga podpira premier Benjamin Netanjahu, predvideva, da mora izključitev poslanca podpreti najmanj 90 poslancev od skupno 120. Do zakona so kritični predvsem arabski poslanci in leva opozicija ter ga obtožujejo rasizma, torej točno tega, kar naj bi zakon odpravljal. Netanjahu je predlog zakona podprl v začetku leta po spornem obisku treh opozicijskih arabskih poslancev pri svojcih Palestincev, ki so jih ubile izraelske varnostne sile, zaradi domnevnih napadov v Izraelu. Tako torej gre to: če si z njimi, si proti nam.

Zaključujemo kulturno. Plesalke in plesalci edinega slovenskega stalnega ansambla sodobnega plesa, EnKnapGroup so pod vodstvom koreografa Iztoka Kovača zaključili ustvarjalno delavnico, s katero so v okolici Zadra uprizorili in posneli serijo motivov za evropski projekt AdriaWealth. Zgodovina zanimivega projekta se je začela pred nekaj leti, ko je Geološki zavod Slovenije uspešno vodil projekt RoofOfRock. Projekt je raziskoval uporabo in možnosti nadaljnje trajnostne uporabe ploščatega apnenca, tipičnega gradbenega materiala kraške krajine, celotne vzhodne Jadranske obale ter pomembnega gradnika naravne in kulturne dediščine tega območja. Poleg tal, ograd in sten so ta tipični kraški kamen uporabljali tudi za pokrivanje streh – od tod tudi ime projekta RoofOf Rock ali Kamnita streha. Projekt se je nadaljeval v drugi fazi pod imenom AdriaWealth, ki je želel z umetniškimi projekti dvigniti zavest o pomenu upravljanja s kulturno dediščino. Tako so se zadnji teden junija v Zadru srečali plesalci EnKnapGroup z italijanskima kolegicama iz skupine za sodobni ples Res Extensa iz Barija. Vse skupaj so snemali na lokacijah od Kornatov do otoka Nin, prek Dugega otoka do Zadra in ti prizori bodo sestavni del plesne predstave, ki bo septembra letos v Sežani sklenila projekt. Koreograf Iztok Kovač je takole povzel duh projekta: »Prisluhnili smo vetrovom z one strani Jadranskega morja in se pustili navdahniti kamnu. Tako smo prišli do serije gibov kot gradnikov, s katerimi plesalci in plesalke s svojimi telesi gradijo plesne konstrukcije tako, kot se da graditi tudi s kamnom.«

Kamnito strukturo Infokoncentrata je skozi piš vetra oblikoval David.

Facebook Twitter Deli
0 comments