Fidel Castro je leto?nji prejemnik Konfucijeve nagrade za mir, ki je kitajska razli?ica Nobelove nagrade za mir. Biv?i kubanski voditelj si je presti?no nagrado prislu?il zaradi pomembnega prispevka k svetovnemu miru. Kitajski ?astnik Global Times je ob podelitvi nagrade zapisal: "Ko je Castro vodil dr?avo, se ni zatekal k uporabi sile za re?evanje sporov v mednarodnih odnosih, zlasti z ZDA. Po upokojitvi se je aktivno sre?eval z voditelji in skupinami z vsega sveta ter pomembno prispeval k poudarjanju potrebe po uni?enju jedrskega oro?ja.? Konfucijeva nagrada za mir je bila ustanovljena leta 2010. Nagrado so do sedaj prejeli ?e biv?i tajvanski podpredsednik in vodja Nacionalisti?ne stranke Lien Chan, Kofi Annan, znanstvenik Longping in zenovski mojster Yi Cheng. Leta 2012 je nagrado prejel ruski predsednik Vladimir Putin, kar je zagotovo ?e poglobilo prijateljske odnose med Rusijo in Kitajsko.
Rusija pa ni v dobrih odnosih samo z najve?jo dr?avo po ?tevilu prebivalcev, ampak tudi z drugo najve?jo. Putin se trenutno mudi na obisku v Indiji, ki velja za staro rusko zaveznico. Danes je bilo med Indijo in Rusijo podpisanih 16 novih sporazumov. Putin ?eli zaradi zahodnih sankcij okrepiti energetske, obrambne in strate?ke vezi z Azijo. Zato namerava z Indijo poleg sodelovanja na podro?ju jederske energije pospe?iti tudi sodelovanja na podro?ju nafte in zemeljskega plina ter pove?ati prodajo diamantov in oro?ja. Med dogovori so tudi predlogi za gradnjo tovarn, v katerih bodo izdelovali rezervne dele za rusko voja?ko opremo ter gradnjo desetih novih jederskih reaktorjev.
Javni in zasebni sektor v Italiji za petek napoveduje stavko. Prvo stavko v ?asu od kar je oblast prevzel premier Matteo Renzi bodo spremljale demonstracije v vseh ve?jih mestih. Italjani bodo s stavko in protesti pokazali nestrnjanje z novo reformo trga dela. Spremembe, ki jih je senat potrdil prej?nji teden, prina?ajo la?e odpu??anje delavcev ter mo?no omejujejo pravice do ponovne zaposlitve tistih, ki so bili neupravi?eno odpu??eni. Ti var?evalni ukrepi bodo ?e pove?ali brezposelnost v dr?avi, ki je letos najvi?ja do sedaj, in sicer trinajst odstotna, med mladimi pa dvain?tirideset odstotna. Socialni nemir v Italiji pa bosta izkoristili evroskepti?ni stranki Severna liga in Gibanje pet zvezd. Ti sta sporo?ili, da imata pripravljene na?rte za izstop Italije iz obmo?ja evra. Salvini, vodja Severne lige, ki pridobiva vedno ve? podpore napoveduje, da bodo, ko pridejo na oblast preu?ili vse temeljne pogodbe Evropske unije. O njej Salvini pravi: ?Evropska unija sku?a popraviti sistem, ki je v temeljih napa?en in v rokah bank in finan?nikov. Dana?nje Evrope se ne da reformirati, treba jo je poru?iti in na novo zgraditi od temeljev naprej.?
Vlada namre? napoveduje dodatne dav?ne obremenitve. V?eraj je zaradi pritiska za?asno umaknila predlog davka na sladke pija?e, debata glede povi?anja okoljskih dajatev pa je ?e vedno aktualna. V boju proti novim dajatvam so se zdru?ili sindikati in delodajalci, kar lahko smatramo za nenavadno povezavo. Napovedani vi?ji prispevki za u?inkovito rabo energije in obnovljive vire bodo najbolj prizadeli ?tevilna energetsko intenzivna podjetja. Med ta spadajo papirnice, steklarne, opekarne, cementarne, podjetja v proizvodnji jekla, aluminija, gradbenega materiala in del kemi?ne industrije. Tako sindikati kot delodajalci menijo, da bi dodatne dav?ne obremenitve za podjetja vodile v ve?je odpu??anje delavcev, zapiranje podjetij in selitev proizvodnje v tujino.
Nenavadno povezovanje pa se dogaja tudi v Mariboru. Napovedano kr?enje prora?unskih sredstev je zdru?ilo do sedaj nezdru?ljive organizacije, ki delujejo na podro?ju kulture, socialnega varstva in mladine. Ti so danes na ob?ino naslovili izjavo v kateri poudarjajo, da izhodi??a prora?una za prihodnji dve leti na radikalen in brutalen na?in posegajo v delovanje ve?ine mariborskih organizacij in izvajanje njihovih programov. Nevladne organizacije pravijo, da se z rezi v prora?unu posega tudi v pravice ob?ank in ob?anov do najrazli?nej?ih nujnih oblik pomo?i na eni ter pestrosti ponudbe kulturnih dobrin na drugi strani. Zdru?eni podpisniki izjave od ?upana Fi?travca, mestne uprave in mestnega sveta zahtevajo, da v sodelovanju s strokovno javnostjo pripravijo prora?un za prihodnji dve leti. Pa naj ?e kdo re?e, da se v slabem ne najde nekaj dobrega.
