Za?enjamo pred doma?im pragom. Dobesedno ? na Koro?ki cesti. Po uspe?ni akciji dru?tva Hi?a!, ko je bila Koro?ka zaprta za en dan, se dogodi novo zaprtje omenjene ceste. Le-ta se odvije v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Od 30. avgusta bo na tej cesti od Pre?ihove do Strossmayerjeve ulice le enosmerni promet, od 6. do 27. septembra pa se bo pridru?ila zapora prometa od Strossmayerjeve do Glavnega trga, v katerego bodo imeli vstop le avtobusi, taksiji, kolesarji, intervencijska vozila, dostava in vozila stanovalcev. S spremembo prometnega re?ima ?elijo razbremeniti mestno sredi??e za do 15 %. Na dan se po Koro?ki cesti pelje povpre?no 18.000 vozil, kar zna?a ve? kot 6,5 milijona vozil letno. Cesti??e je dotrajano, stavbe ob njej pa ve?inoma propadajo. Na Koro?ki cesti bodo v ?asu nove prometne ureditve postavili tri kro?na kri?i??a ter zarisali kolesarske steze in tri nove prehode za pe?ce. Pravila za dostop do cone bodo ozna?ena s prometno signalizacijo, potek prometa pa bodo spremljali z name??enimi ?tevci. Stanovalci in dostava si morajo za vstop v cono pridobiti posebne dovolilnice, vsi ostali vozniki, ki bodo kljub zapori vozili po Koro?ki cesti, pa bodo kaznovani z globo. Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeni?tvo pravi, da je v za?etku razumljivo pri?akovati negodovanje voznikov, a izku?nje iz drugih mest ka?ejo, da se promet postopoma preusmeri na druge poti. Teh ima Maribor po njegovih ocenah dovolj na voljo, zato verjame, da ne bo pri?lo do ve?jih prometnih zagat. Najbr? ima gospod Lep v mislih preobremenitev Mladinske, Maistrove, Krekove in Razlagove ulice ter Lenta. Ali pa morda spraviti ves promet po dalj?i poti na desni breg Drave, ki pa se v prometnih konicah ?e sedaj utaplja v smogu. Morda pa cestni promet preusmerimo v zrak.
V zrak pa bodo kmalu poletela nova brezpilotna letala Slovenske vojske. Predvidoma bo te dostavilo podjetje C-Astral iz Ajdov??ine. Za en komplet, ki ga sestavljajo trije letalniki, bodo v Slovenski vojski od?teli dobrih 307.000 evrov brez DDV, kar je za 30 odstotkov ni?ja cena od sprva ponujene. Vojska namerava naro?iti ?tiri komplete, prvega naj bi dobili ?e pozimi. Generalni direktor direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu ?eljko Kralj je v izjavi po dana?njem odpiranju ponudb poudaril, da potrebe po ?tirih kompletih nedvoumno so, hkrati pa nas k njihovem nakupu zavezujejo tudi obljube zvezi Nato. Brezpilotne letalnike, ki ne bodo oboro?eni, bo vojska v prvi vrsti uporabljala za izvidni?tvo na misijah. S tehnolo?kimi napravami pa lahko vojska dobi bistveno ve? podatkov kot le z ogledom, je nadaljeval. Zaradi mo?nosti preleta razdalje do 30 kilometrov, bodo brezpilotniki uporabni tudi v primeru naravnih nesre?, kot je izpostavil Kralj, denimo ob po?arih, da se z njimi preveri teren in oceni razse?nost plamenov. Morda pa je to le ?e ena izmed ?zelo smiselnih? nalo?b slovenske vojske takoj za izraelskimi havbicami, pu?kami F2000, oklepniki Patria in Ladjo Triglav. Slednja je trenutno na servisu. Da je situacija ?e lep?a, naj omenimo da je na servisu tudi patruljna ladja Super Dvora. Obe ladji sta po poro?anju RTV Slovenija na servisu v Italiji. Slovenija pa? preprosto nima podjetij, ki bi bila sposobna opraviti vzdr?evanje, pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu. ?Zaradi 'nerazvitega' ladjedelni?tva v Sloveniji tudi ni pogojev, da bi se razvila ustrezna spremljajo?a industrija, kot je to primer v sosednjih Hrva?ki, Italiji in drugod.? Kot razkrivajo pogodbe obrambnega ministrstva, bodo ve?ji del 3,5 milijona evrov vrednega posla opravili italijanski in hrva?ki podizvajalci. Ob izdatkih SV pa se zdi ?prav vzpodbudno?, da je ministrstvo za obrambo 10.8.2015 objavilo javno zbiranje ponudb za nakup dveh letal Pilatus Pc-9 in rezervnih delov. ?as za oddajo ponudbe je do 22. 9. 2015. Ponudniki morajo ponudbi prilo?iti potrdilo o vpla?ani var??ini v vi?ini 100.000,00 evrov.
Ve? informacij o oddaji ponudb in ogledu letal in rezervnih delov pa najdete na spletni strani MORS.
Iz domovine pa na jug ? pa ne na Hrva?ko na morje. Makedonska policija je danes s solzivcem razgnala na tiso?e migrantov, ki so posku?ali vstopiti iz Gr?ije v Makedonijo in so se nahajali na nikogar?nji zemlji med obema dr?avama. Pet migrantov je bilo la?je po?kodovanih. Makedonija je v ?etrtek zaradi migrantske krize razglasila izredne razmere in na obmo?je Gevgelije na meji z Gr?ijo ter na obmo?je Kumanova na meji s Srbijo razporedila vojsko. V dr?avo prihaja na tiso?e migrantov in beguncev, ki posku?ajo nadaljevati pot proti zahodni Evropi. V Gevgelijo je v zadnjem ?asu prispelo od 1500 do 2000 migrantov dnevno, po poro?anju tujih tiskovnih agencij pa se je zdaj naval na tamkaj?njo ?elezni?ko postajo nenadoma ustavil. Tudi v kraju Tabanovce ob meji s Srbijo je, po poro?anju nem?ke tiskovne agencije dpa, sedaj vidno manj migrantov. Visoki komisariat ZN za begunce je vlado v Skopju pozval, naj naredi ve? za re?evanje krize in omogo?i dostojno namestitev beguncev. Evropska komisija pa je zagotovila, da bo EU ?e naprej zagotavljala humanitarno pomo? Makedoniji pri soo?enju s pritokom migrantov. ?lovekoljubna organizacija Amnesty International pa medtem kritizira poro?ila o nasilju makedonskih varnostnih sil nad begunci. Makedonska policija naj bi se tako poleg solzivca poslu?evala tudi udarcev in streljala v zrak, da bi migrante odvrnila od pre?kanja meje z Makedonijo. "Vsaka dr?ava lahko nadzoruje svoje meje, a ta paravoja?ki odziv je nesprejemljiv in kr?itev mednarodnega prava. Makedonske oblasti se odzivajo, kot da se spopadajo z izgredniki in ne z begunci, ki be?ijo pred konfliktom in preganjanjem," je zapisala namestnica programskega direktorja za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International Gauri van Guli. Migranti, kot je znano, be?ijo iz Bli?njega vzhoda, Afrike in Azije, ve?ina pa jih prihaja iz Sirije, ki je na udaru vseh oboro?enih manijakov, ki imajo 5 minut ?asa. Skrajna sunitska skupina Islamska dr?ava (IS) je tako v ?etrtek uni?ila zgodovinski samostan Mar Elian v osrednji Siriji, kjer so d?ihadisti v zadnjih tednih okrepili svoje polo?aje. Za dopolnitev ponudbe boji?? v Siriji pa poskrbi ?e Izrael. V novem izraelskem zra?nem napadu na ozemlje pod sirskim nadzorom na Golanski planoti je bilo danes ubitih najmanj pet ljudi, je poro?ala sirska dr?avna televizija. Po njenih navedbah je ?lo za neoboro?ene civiliste. Dana?nji napad je sledil ve? kot desetim izraelskim napadom na sirske polo?aje na Golanski planoti v ?etrtek, v katerih je bil ubit en ?lovek. Izrael je s tem odgovoril na izstrelke, ki so sirske strani prileteli na sever Izraela in okupirani del Golanske planote. Ti napadi niso terjali ?rtev.
Gr?ki premier Alexis Tsipras je v sino?njem televizijskem nagovoru sporo?il, da odstopa s premierskega polo?aja. Dejal je, da ima sedaj, ko je prispela prva tran?a nove finan?ne pomo?i, moralno dol?nost, da za mnenje povpra?a gr?ke dr?avljane. Premier v odstopu se je tako odlo?il, da bo namesto podpore v parlamentu z zaupnico, raje iskal zaupanje pri volivcih. Zavzel se je za razpis pred?asnih volitev in zanje predlagal datum 20. september. Pred tem so var?evalni ukrepi, na katere je morala Gr?ija pristati v zameno za finan?no pomo?, vodili v razkol v Tsiprasovi Syrizi. Nestrinjanja so sedaj privedla do odhoda 25ih poslancev iz leve frakcije Syrize, ki so ?e ustanovili svojo stranko. Slednjo so poimenovali Narodna enotnost, nameravajo pa kandidirati na pred?asnih volitvah. Novo stranko bo vodil nekdanji minister za energijo in vodja skrajne leve frakcije v Syrizi Panagiotis Lafazanis, ki je ostro nasprotoval dogovoru o pomo?i. Poslanska skupina nove stranke bo tretja najve?ja v parlamentu, za Syrizo s 124 poslanci in Novo demokracijo s 76, poro?a nem?ka tiskovna agencija dpa. Tsiprasov odstop Gr?ijo znova postavlja v politi?no negotov polo?aj, a Evropske komisije kljub temu ne skrbi, da bi odlo?itev Gr?ije za pred?asne volitve vplivala na dogovor o finan?ni pomo?i ali izvajanje reform. A ?etudi je odlo?itev o reformah rezultat glasovanja v parlamentu, bi jih nekoliko moralo skrbeti. ?e posebej, ?e bo stranka Narodna enotnost na prihajajo?ih volitvah uspe?na.
