Zasedanje avstralskih staroselcev, Manning na svobodi, pogajanja socialnih partnerjev in participatorni proračun v Mariboru

V Avstraliji na trodnevem srečanju pred goro Uluru zasedajo voditelji staroselcev. Razpravljajo o formalnem priznanju Aboridžinov in Otočanov Torresovih ožin. Rezultati srečanja 200 delegatov, ki sledi več manjšim konvencijam po celi državi, bodo junija predani avstralskemu političnemu vrhu. Staroselci si želijo priznanje v ustavi. Na zbor sta bila povabljena tudi predsednik vlade Malcolm Turnbull in vodja opozicije Bill Shorten, ki pa sta povabilo hvaležno odklonila, češ da ne želita motiti razprave.
Chelsea Manning je od 22. maja po sedmih letih prestane zaporne kazni zaradi izdaje tajnih vojaških dokumentov o vojni v Afganistanu in Iraku oziroma njihove predaje organizaciji Wikileaks ponovno svobodna. Po osmih letih je bila ponovno v kinu, še vedno ima težave z mobilnimi telefoni in napoveduje ekskluzivni televizijski intervju.
Manningova, ki je bila zaposlena kot vojaški analitik, je na spominski kartici v fotoaparatu iz Iraka prinesla okrog 700 tisoč vojaških dokumentov, nato pa jih prek anonimnega omrežja Tor naložila na spletno stran Wikileaks. Manningovo je tik pred koncem svojega mandata pomilostil Barrack Obama, čemur trenutni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump ni bil naklonjen.
Dokumenti se nanašajo na obdobje med letoma 2004 in 2009 in so popravili uradno število žrtev vojne v Iraku za 15 tisoč, ki je tako naraslo na 109 tisoč. Od tega je bilo 80 odstotkov žrtev civilistov. Med dokumenti je bil tudi videoposnetek napada ameriških vojaških helikopterjev na skupino ljudi, med katerimi so bili domnevno oboroženi, ki je postal znan kot kolateralni umor. Sicer pa so dokumenti razkrili tudi veliko število drugih zločinov ameriške vojske.
Švedsko tožilstvo je odstopilo od preiskave obtožb posilstva ustanovitelja organizacije Wikileaks Juliana Assangeja, ki sta bili vloženi ravno v času objave dokumentov, ki jih je posredovala Manning. Švedska tožilka se je za to odločila, ker niti Assange niti ekvadorska ambasada ne sodelujeta pri preiskavi.
Assange ekvadorskega veleposlaništva še ne namerava zapustiti. V Veliki Britaniji še ni potekel nalog za njegovo aretacijo iz leta 2012, prav tako pa se ne ve, ali proti njemu teče postopek zaradi vohunstva v ZDA.

 

Več deset tisoč protestnikov se je podalo na ulice glavnega mesta Brazilije in zahtevalo odstop neizvoljenega predsednika Michela Temerja ter predčasne volitve. Proteste je sprožila tudi nedavna aretacija predsednikovega svetovalca Tadeuja Filippellija zaradi domnevne korupcije pri gradnji stadiona Mane Garrincha. Protestniki so zažgali ministrstvo za finance in za kmetijstvo, ostala ministrstva so nato evakuirali. Temer je podpisal dekret, ki pooblašča vojsko za varovanje vladnih stavb med 24. in 31. majem. Vojska tako lahko sodeluje s policijo, dodeljena pa so ji tudi policijska pooblastila za izvajanje aretacij. Med protesti, ki so največji protivladni protesti po letu 2013, je bilo ranjenih vsaj 49 ljudi.

V Egiptu so blokirali dostop do 21 spletnih strani, ki so kritične do vlade, med drugim tudi spletno stran Al Jazeere in arabsko podružnico Huffington Posta. Glavni razlog naj bi bil, da te strani podpirajo terorizem, da so povezane s prepovedano muslimansko bratovščino ali da jih financira Katar, ki je v preteklosti podpiral egiptovsko muslimansko bratovščino. Katarska kraljeva družina je tudi delni lastnik Al Jazeere. Med drugim je bila nedosegljiva tudi spletna stran egiptovskega spletnega časopisa Mada Mars, ki se opisuje kot progresiven in nima nikakršnih povezav s Katarjem ali islamom.

Katarske spletne strani, vključno z Al Jazeero, pa so blokirali tudi v Saudovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Razlog je, da se je na spletni strani Katarske tiskovne agencije pojavila novica, da ta država umika svoje veleposlanike iz Bahrajna, Egipta, Kuvajta, Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov zaradi trenj z administracijo Donalda Trumpa. Prav tako naj bi katarski monarh poveličeval Iran in Hamas oklical kot legitimnega predstavnika Palestincev. Predstavniki Katarja so kasneje izjavili, da je bila ta novica posledica hekerskega napada ter da so izjave ponarejene.

Evropska agencija za varnost hrane je zavrnila študijo, ki herbicid glifosat povezuje z nastankom raka. Glifosat je učinkovina, ki jo ameriško agrokemično podjetje Monsanto prodaja pod imenom Roundup. Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2015 izjavila, da je glifosat verjetno rakotvoren.

Leto kasneje je skupna raziskava Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovne zdravstvene organizacije prišla do nasprotnih rezultatov. Se je pa izkazalo, da je International life sciences institute, ki ga vodi Alan Boobis, dobil milijonsko donacijo s strani Monsanta. Isti Alan Boobis je bil predsednik srečanja Organizacije združenih narodov in Mednarodne zdravstvene organizacije o ostankih pesticidov. Evropska komisija namerava spet začeti pogajanja z državami članicami o podaljšanju dovoljenja uporabe glifosata. V organizaciji We move Europe so začeli tudi z zbiranjem podpisov proti nadaljnji uporabi glifosata. Peticijo lahko podpišete na spletni strani wemove.eu

Tesna Miloševićeva sodelavca čaka novo sojenje v Haagu, saj je haaško sodišče za človekove pravice odredilo 13. junij za datum začetka ponovnega sojenja nekdanjemu prvemu človeku srbske Službe državne varnosti Jovici Stanišiću in njegovemu tesnemu sodelavcu Franku Simatoviću. Obtožena sta zločinov srbskih paravojaških enot med vojnama na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Prvo sojenje se je začelo leta 2005, pet let zatem ju je zaradi pomanjkanja dokazov najprej decembra 2015 oprostilo, decembra 2015 pa je sodišče oprostilni sodbi razveljavilo in za oba obtožena odredilo ponovno sojenje. Srbska vlada je že prejela obvestilo haaškega sodišča za človekove pravice, naj določi policiste, ki ju bodo spremljali do letališča na Nizozemskem in potem do pripora v Scheveningenu, kamor se morata vrniti najkasneje do 30. maja.
Naše Ustavno sodišče je danes obravnavalo predlog za začasno zadržanje 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je namreč ob zahtevi za oceno ustavnosti predlagala tudi zadržanje izvajanja omenjenega člena. Odločitev ustavnega sodišča danes še ne bo znana.

Slovenski državni zbor pa je leto pred volitvami v polnem teku. Poslanci so s 40 glasovi za in 20 glasovi proti podprli novelo Zakona o omejevanju porabe alkohola. Na športnih prireditvah bo tako spet dovoljeno točiti pivo in vino. Če se proti zakonu z vetom ne opredeli Državni svet, bo možno kupiti pivo na stadionih konec julija ali avgusta.

Državni zbor je sprejel tudi novelo stanovanjskega zakona. Tako so ugodili odločitvi ustavnega sodišča, da mora država subvencionirati tudi tiste, ki imajo pravico živeti v neprofitnih stanovanjih, a živijo v profitnih stanovanjih. Poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino jim bo občina, kjer imajo stalno prebivališče, financirala tudi do 80 odstotkov neprofitne najemnine, odvisno od prihodkov. Novela bo enkrat na pet let omogočala preverjanje, ali tudi tisti najemniki, ki so pogodbo sklenili pred letom 2003, še ustrezajo pogojem za neprofitni najem.

Poslanci pa so s 76 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi novelo kazenskega zakonika. Ta prinaša zaostritev pregona kaznivih dejanj s področja terorizma, uvaja možnost izgona tujca iz države kot kazni za kazniva dejanja in zaostritev pregona nekaterih kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Novela inkriminira objavo posnetkov s seksualno vsebino in zaostruje pregon kršiteljev delovno-pravne zakonodaje.

Sicer pa so slovenski socialni partnerji danes opoldne ponovno sedli za pogajalsko mizo. Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central pa so pred začetkom pogajanj na novinarski konferenci izrazili enotno stališče, da mora vlada v DZ poslati le tiste spremembe zakona o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela, o katerih bodo socialni partnerji dosegli soglasje in se ne bo postavila na stran delodajalcev.

Sindikati se ne strinjajo z morebitno redefinicijo odpovednih razlogov - tega v zadnjih predlogih ministrstva sicer ni več -, pazljivi bodo tudi glede predlagane opredelitve sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, pri čemer bi delavec dobil odpravnino, in sicer predvsem glede varovanih kategorij zaposlenih, kot so invalidi in starejši. Med za sindikate morebiti spornimi rešitvami je tudi sankcija izgube pravice do nadomestila za brezposelnost v celoti, če bi delavec zamudil s prijavo na zavod za zaposlovanje.

Pozdravljajo pa spremembe, s katerimi bi lahko delovna inšpekcija izdala odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, če delodajalec ne bi izplačal plač, in predlog, da bi moral delodajalec delavcu, ki dela prek pogodbe civilnega prava, ima pa njegovo delo elemente delovnega razmerja, ponuditi pogodbo o zaposlitvi.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je glede pogajanj povedal, da se bodo skladno z dogovorom med socialnimi partnerji pogajali le o predlogih, ki jih je ministrstvo nazadnje dalo na mizo, kar pa je daleč od pričakovanj delodajalcev. Med predlogi sicer je nekaj sprememb, ki bodo odpravile škodljive določbe za delodajalce, da pa ni mogoče govoriti o reformi. Pričakovali bi spremembe za večjo prožnost trga dela in določanja delovnega časa ter zagotavljanja primerno usposobljenih delavcev.

Člani Iniciative mestni zbor pa so na današnji novinarski konferenci opozorili, da so za izvedbo participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja soodločajo občanke in občani, v šestih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih pripravljene vse potrebne strokovne podlage. Potrebno je le še soglasje mestnega sveta, a župan Fištravec tega ne uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta.

Član in aktivist mariborske iniciative Matic Primc, sicer tudi član delovne skupine, ki jo je februarja letos imenoval župan za pripravo strokovnih podlag za nadaljevanje projekta participatornega proračuna v Mestni občini Maribor, opozarja na pomanjkanje politične volje za nadaljevanje tega projekta.

Na občini so odgovorili, da bo župan skupaj s strokovnimi službami pregledal pripravljeno gradivo in ga nato umestil v razpravo na mestni svet. Kdaj točno se bo to zgodilo, niso navedli. V iniciativi so opozorili, da bi se to moralo obravnavati na seji 18. maja, sicer bo premalo časa za ustrezno pripravo na glasovanje meščanov. Prepričani so, da je župan projekt podprl samo zato, ker je javnosti všečen, v resnici pa ga ne želi.

To naj bi dokazovalo tudi slabo uresničevanje projektov, ki so jih v pilotni izvedbi participatornega proračuna izglasovali prebivalci mestne četrti Radvanje. Od predlani izglasovanih 14 projektov so bili izvedeni le štirje manjši, ostali pa le delno ali pa sploh ne. Od obljubljenih skupno 97.000 evrov investicij je bilo po ocenah iniciative porabljenih le približno 17.000 evrov. "Nekaterim v mestni upravi, ki so odgovorni za realizacijo participatornega proračuna, še vedno ni jasno, da morajo narediti vse to, kar so Radvanjčani izglasovali," je poudaril aktivist iniciative v Radvanju Rajko Kotnik.

Fištravec je izpostavil, da še vedno podpira projekt participatornega proračuna. "Zato sem tudi imenoval delovno skupino, da se intenzivno ukvarja s pripravo predloga, ki bo sistemsko vzdržen in vključeval tudi voljene predstavnike mestnih četrti in krajevnih skupnosti," je zapisal v današnjem sporočilu za javnost. "Pri prenosu iz teorije v prakso pogosto pride do kakšnih zadreg, tako je bilo tudi v našem primeru, ko smo se tega lotevali pilotno prvi v Sloveniji. Glede na to, da je realizacija projektov na ravni 80 odstotkov, smo lahko kljub vsemu zadovoljni," je dodal.

Poudaril je še, da je izvedba tega projekta v praksi zelo kompleksna in da je problem tudi "kronično podfinanciranje Mestne občine Maribor s strani države". V iniciativi so odgovorili, da so to le izgovori, ki nimajo realne osnove. "Izgovarjanje na kompleksnost ne pije vode, saj so participatorni proračun v štirih drugih slovenskih občinah uvedli brez težav, čeprav nimajo tolikšne strokovne podpore kot Maribor, in so za to tudi namenili mnogo večji delež svojega proračuna," je povedal Primc.

Prav tako neutemeljeni so po njegovih besedah izgovori glede pomanjkanja denarja, saj koncept participatornega proračuna ne predvideva dodatnih finančnih sredstev, ampak se opira na že obstoječi denar v občinskem proračunu. "Gre samo za prenos odločanja o tem, kako se bo ta denar porabil, na ljudi," je še dodal Primc. Prepričan je, da je to ravno tisto, česar si Fištravec ne želi.

Iz različnih virov je infokoncentrirala Saška.

Facebook Twitter Deli
0 comments