Evropski parlament je danes opravil razpravo in bo v sredo glasoval o priporo?ilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o ?ezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Za poslance, ki so do sporazuma kriti?ni, pa je bil sporen predvsem mehanizem za re?evanje sporov med vlagateljem in dr?avo (ISDS). Bojijo se namre?, da bodo zasebna arbitra?na sodi??a sodila mimo nacionalne zakonodaje in bi bila nad sodi??i in pravnim redom nacionalnih dr?av. Kritiki se upravi?eno bojijo tudi ni?anja standardov na podro?ju hrane, delavskih pravic in varovanja zasebnosti, ki so sedaj v Evropi vi?ji od ameri?kih. Poslanec Igor ?oltes je poudaril, da so Zdru?ene dr?ave ratificirale zgolj dve od osmih temeljnih konvencij s podro?ja ?lovekovih pravic. Evropska unija jih je medtem ratificirala vseh osem. Prav ti standardi za Zdru?ene dr?ave predstavljajo oviro, zaradi katere bodo najverjetneje uporabljeni razli?ni mehanizmi zoper dr?av ?lanic, saj bodo zavirali pridobivanje ?e ve?jega dobi?ka.
Po poro?anju dana?njega Ve?era je preiskovalni sodnik mariborskega sodi??a Slavko Gazvoda kon?al zasli?anje nekdanjega vodstva Nove kreditne banke Maribor. Zasli?ani naj bi s posli na Hrva?kem banko o?kodovali za 28 milijonov evrov. Za ?tiri osumljene je sodnik uvedel sodno preiskavo. Na ?elu osumljenih ?tirih je nekdanju predsednik uprave banke Matja? Kova?i?, sodna preiskava pa bo doletela tudi njegove tedanje najo?je sodelavce, ?lana uprave Borisa Cekova in Manjo Skerni?ak ter izvr?nega direktorja Igorja ?ujico. Osumljeni naj bi zakrivili kaznivo dejanje zlorabe polo?aja oziroma pomo?i pri tem. Domnevno sporni posli naj bi potekli od leta 2006 do 2009, banka pa naj bi preko svoje hrva?ke dru?be Multiconsult kupovala sumljiva mikro podjetja, katerih edino premo?enje so bile parcele na domnevno privla?nih lokacijah. Bodo tokrat sodni mlini namleli moko, iz katere bo kaj kruha?
V Art kavarni hotela Piramida v Mariboru je potekala konferenca oziroma delovni sestanek s sodelujo?imi v projektu OPENN - Osvojiti politi?no enakost z novimi imeni - ki ga skupaj izvajajo Mirovni in?titut kot nosilec, ljubljanska Filozofska fakuteta, Skupnost ob?in Slovenije, Dru?tvo ?enski lobi Slovenije, zavod Metina lista in norve?ki partner Norve?ko zdru?enje za lokalno in regionalno upravo. V sklopu projekta so raziskovali zastopanost ?ensk na slovenskem politi?nem parketu. Poseben poudarek je bil namenjen lokalni politiki, saj se na tej ravni obi?ajno zgodi preboj ?ensk v politiko. Lokalne strukture tako predstavljajo relevantno prilo?nost za ugotavljanje ovir in prilo?nosti za ?enske, pa tudi za zmanj?evanje stereotipnih predstav o ?enskih in mo?kih vlogah. Raziskave, opravljene v sklopu projekta so pokazale, da je Slovenija na podro?ju politi?ne participacije ?ensk precej za ?asom. Kljub temu, da se stanje (zelo po?asi) izbolj?uje, smo po zastopanosti ?ensk na minimumu, ki je ?e vzdr?en za demokrati?ne dru?be - samo okoli 30% vseh politikov predstavljajo ?enske. Z izjemo ?upanj - slednjih je trenutno v primerjavi s 196 ?upani zgolj 16. In nobena izmed njih ne ?upanuje ve?jemu mestu. Slovenija je sicer potrebovala 20 let, da je uzakonila enega izmed mo?nih mehanizmov za zagotavljanje enakopravne zastopanosti spolov v politiki - ?enske kvote. Na?e kvote se sicer nana?ajo zgolj na zastopanost ?ensk na kandidatnih listah, kar pa samo na sebi seveda ne zagotavlja kon?nega u?inka. Norve?ke kvote so recimo zastavljene druga?e - nana?ajo se na enakopravno zastopanost med izvoljenimi kandidatkami in kandidati in so bistveno bolj u?inkovite. V Sloveniji kr?itev tudi ne sankcioniramo: kvot kljub zakonodaji ne upo?tevajo vsi. Sicer je res, da ljudi v kandidaturo ne moremo prisiliti, ampak, kot je dejala Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Zdru?enja ob?in Slovenije, bi morala volilna komisija kandidatne liste, ki ne izpolnjujejo kvot, zavre?i. Jasmina je ?e poudarila, da ob?inski sveti funkcionirajo druga?e, odkar je zastopanost ?ensk v njih vi?ja. Lokalne skupnosti, v katerih so politi?no dejavne ?enske, postajajo bolj demokrati?ne, zastopanost prej zapostavljenih dru?benih potreb in interesov se vi?a. Sodelavke projekta OPENN poleg identifikacije ovir za vstop ?ensk v politiko oblikujejo mehanizme podpore, predlog nove zakonodaje ter ozave??ajo splo?no javnost. Pomembno je, da se za?nemo zavedati, da je zdrava dru?ba zgolj tista, ki v odlo?evalskih pozicijah in skupnostih odslikava vsaj pribli?no realno sestavo prebivalstva - tako dele?e mo?kih in ?ensk kot tudi manj?in in vseh ostalih.
