Posvečamo se v soboto preminulemu glasbeniku, mladinskemu delavcu in neumornemu kritiku Marku Breclju. Pogovor z njim, ki smo ga ob tej priložnosti izbrskali iz našega arhiva, je potekal 16. septembra 2017 v Vetrinjskem dvoru v okviru projekcije filma LP film Buldožer – Pljuni istini u oči. Filme o njem so posneli tudi Janez Burger, Zoran Živulović ter Alfred Bueno. Tudi sam je režiral "na stara leta", z "minimalističnim dokumentarnim mjuziklom" Štetje v jeseni (2016) mu je uspela uvrstitev na vinkovški festival Rok filma. Več v posnetku, ki ga lahko posluašte s klikom na naslov.
Leta 2019 je dobil Ježkovo nagrado, ki jo podeljuje RTV Slovenija v želji, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.
Brecelj (1951 - 2022) je na Univerzi v Ljubljani neuspešno študiral geologijo in kasneje tehnično fiziko (tedaj FNT). Zatem je dobil status svobodnega umetnika in napisal eno svojih najbolj znanih skladb Alojz valček, ki ga je posvetil profesorju matematične fizike Alojzu Kodretu. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot violinist v kvartetu Trije črnci in v ljubljanskem triu Krik. Kasneje je igranje violine opustil. Najprej je širšo publiko opozoril nase kot kantavtor in šansonjer z nastopom na Mladinskem festivalu v Subotici leta 1974, kjer je tudi prejel nagrado strokovne žirije. Istega leta je v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem izdal kultno ploščo Cocktail, ki je bila nagrajena z nagrado »Sedem sekretarjev SKOJ-a«. Na albumu je bila predstavljena tudi pesem Hiškar Rogač, ki jo je posnel z nekaterimi člani skupine Sedem svetlobnih let.
Z njimi je Marko ustanovil rock skupino Buldožer, kjer je deloval kot pisec večine besedil in pevec. Eden izmed vrhuncev skupine je bila tudi plošča Pljuni istini u oči. V okviru te vsejugoslovanske atrakcije je Brecelj postal eden vidnejših frontmanov, vokalistov in avtorjev na jugoslovanskem rockovskem prizorišču konca 70-ih let 20. stoletja. V skupini je ostal do leta 1979 in z njo posnel dve plošči LP ter soundtrack za film Živi bili pa vidjeli, ki je tudi izšel v obliki mini LP-ja. Nato je skupino zapustil in se vrnil h kantavtorstvu ter ustvaril nekaj pesmi, ki so v alternativnih glasbenih krogih postale hiti (npr. Parada, Radojka, Sexy disco hit itd.). S pesnikom Ivanom Volaričem – Feom sta združila svojo kreativnost v Duu Zlatni zubi. Leta 1983 in 1984 je vodil bend Marjanov čudni zajec. Leta 1986 je nato zopet izdal kantavtorski album Desant na rt Dobre nade, konec 80-ih pa je svoje moči združil še s saksofonistom Primožem Šmitom in baskitaristom Alešem Joštom v projektu Javna vaja. Kot gost je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami (SRP, Strelnikoff itd.). Za njegovo delo je značilna ironija in kritika malomeščanske družbe. Zasnoval in zvesto izvajal je mehkoteroristične akcije po vsej Sloveniji predvsem raznim lokalnim samovšečnežem v brk, več o njih pa si lahko preberete v tem zapisu.
Vodil je Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC Koper) v Kopru, Društvo prijateljev zmernega napredka, stranko Akacije in nosilni hrbet Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski Bataljon. Kandidiral je na vseh volitvah za mesto koprskega župana in po izvolitvi Borisa Popoviča vsak dan njegovega mandata izvajal monumentalni performans, imenovan Kolenovanje pred mestno občino.
Naslovna fotografija: POP TV/Pro Plus
