Iz sveta medicine: Sifilis

Vsaka ve?ja sprememba v medicini se, glede na to da prizadene ljudi, slej ko prej odra?a v dru?bi. Pojav novih, prej ljudem nepoznanih bolezni, je zagotovo ena izmed prelomnic, ki na dru?beni ravni krojijo tok dogajanja. Pojav nove bolezni je prvenstveno pomenil strah med ljudmi, grozo in dvome. Bolezen je pomenila nekaj s ?imer so se morali ljudje na racionalen na?in ?im prej spoprijeti. In ena izmed teh prelomnic je bil tudi pojav sifilisa v Evropi.

Poslu?ajte posnetek oddaje na dnu strani!

O njegovem izvoru govori zdravnica specializirana za podro?je zgodovine medicine, profesorica Zvonka Zupani? Slavec.

Mi vemo, da niso popolnoma jasni izvori te bolezni, da obstajajo predhistori?ni viri, da obstajajo kitajski viri pred odkritjem Amerike, da pa po Evropi zanesljivo ni bila bolezen mno?i?no raz?irjena do odkritja novega sveta. S prihodom Kolumbovih vojakov in njihovih spremljevalk se pa predvsem zaradi ?tevilnih vojn, ki so se v tistem ?asu odvijale po Evropi, se je bolezen za?ela dramati?no hitro ?irit in kazati tudi svoj zunanji videz. Bolezen, s katero ?lovek ?e ni imel nikoli stika, obi?ajno lahko povzro?i zelo akuten, mo?en, celo dramati?en potek - s te?kimi bole?inami, s hudo prizadetostjo - in prav v primeru sifilisa se je to zgodilo. Prvi oku?enci, ki so se v Evropi sre?ali s sifilisom, so pravzaprav zboleli za to maligno obliko. In ta je seveda zgrozila ?tevilne.

Omenjeni vojni dogodki po Evropi so se dogajali v oktobru 1494. Takrat je francoski kralj Karl VIII. z veliko vojsko, ki je ?tela 32 tiso? vojakov in mornarjev, krenil proti Neaplju z namenom, da bi zavzel neapeljsko kraljevino. Med vojaki so bili ?vicarji, Francozi, Nemci, ?panci, Italijani in pripadniki drugih narodnosti. Med vojaki je bilo 800 ?ensk, med njimi 500 prostitutk. V Rimu se je vojska zadr?evala 4 tedne in ves ta ?as prirejala divje orgije. V tem ?asu je bilo v Rimu 14 tiso? ?panskih prostitutk, ki so ?ele pri?le iz ?panije, kjer se je leta 1493 pojavil sifilis. Velik del Karlove vojske se je najverjetneje oku?il ravno v Rimu. Januarja 1495 je Karlova vojska za?ela svoj premik proti Neaplju in v februarju dosegla svoj cilj. Kronan za kralja Neaplja je Karl VIII. zapustil Italijo, tam je ostalo okoli 6 tiso? vojakov, ostali pa so se razkropili po vseh koncih Evrope in v zelo kratkem ?asu raz?irili sifilis po vsej Italiji, Franciji, ?vici, Nem?iji in tudi na podro?je Balkana.

V zapisih kronik tedanjega ?asa zasledimo poudarek na nadvse malignem karakterju bolezni, ki je bila za takratne zdravnike nekaj povsem novega. Ob kriti?nem opazovanju nepoznane bolezni se je izrazila vsa nemo? stare medicine. Novost pa v dru?bi ni pritegnila zgolj pozornost znanstvenikov, temve? je pri ustvarjanju navdihovala tudi humaniste. Bolezen so v Franciji imenovali francoska bolezen, v Italiji italijanska ali neapeljska bolezen, naziv sifilis pa je kasnej?ega datuma in izhaja iz pesnitve avtorja Girolama Fracastora - Syphilis sive de morbo gallico, ki je bila tiskana 1530 v Veroni. O njej pripoveduje zgodovinarka medicine, profesorica Zvonka Zupani? Slavec:

V tej pesnitvi Fracastoro opisuje, kako so se bogovi ma??evali pastirju Sifilisu. Zaradi njegovih grehov je dobil to stra?no grdo bolezen, ki jo potem po njem imenujejo tako. To je pesni?ko delo, ki je prvi iz?rpni opis sifilisa in v njem Fracastoro opozarja, da se bolezen prena?a s spolnim stikom in kot zdravilo ?e priporo?a ?ivo srebro, ki so ga potem mno?i?no uporabljali. Na vzroke sifilisa gledajo sprva z misti?nimi pogledi, ker bakteriologije takrat ?e niso poznali in astrologi hitro najdejo razlago na osnovi neke nove konstelacije zvezd. Cerkev vidi v bolezni kazen za nemoralno ?ivljenje ljudi; zdravniki pa so vedeli, da je bolezen nalezljiva in da infekcijo izzove nepoznani povzro?itelj. Tudi zdravljenje sifilisa gre skozi razli?ne faze. Najprej so uporabljali odvajala, klistirje, gvajak, terijake, tisto kar je pa? bilo v srednjeve?ki medicini poznano. Nazadnje pa so vpeljali preparate ?ivega srebra in jih predvsem v obliki mazil nana?ali na ko?o. Zanimivo je, recimo, da so ?panci spoznali, da lahko bolezen zatrejo, ?e ?loveka ogrevajo. Imeli so ?pansko zdravilno kuro, pri kateri so sifilitika dali v sod z vodo in spodaj kurili. /../ Zanimivo je tudi, da je v 20. stoletju dunajski psihiater [op. a. Julius Wagner-Jauregg] dobil Nobelovo nagrado za zdravljenje sifilisa z malarijo. On je ugotovil, da ?e ogreva, ?e torej bolniku povzro?a povi?ano telesno temperaturo, da to bolnika, ki ima sifilis, zdravi.

Iz tega zelo dramati?nega obdobja pojava sifilisa izhaja prva znana ilustracija ?loveka s sifilisom - lesorez nem?kega slikarja Albrechta D?rerja z naslovom Sifilitik iz leta 1498, kjer je oboleli poln ran. Umetniki so kasneje upodabljali bolnike s sifilisom, kateri so bili prekriti s ko?nimi izpu??aji ter tumorji, imeli hude deformacije kosti, sedlast nos ali pa jim je ta zaradi bolezni ?e odpadel. Bolezen pa je poleg zna?ilnega izgleda vplivala na obna?anje celotne dru?be, razlo?i profesorica zgodovine medicine Zvonka Zupani? Slavec:

Sifilis namre? ima nekaj znakov, ki ?loveka zaznamujejo, ?etudi bi posku?al bolezen skriti. Zaradi propadanja tkiv ?lovek hitro za?ne smrdeti in [zato se] je era parfumus razvila v ?asu sifilisa. Potem sifilis povzro?a mno?i?no izpadanje kocin - ne samo las, tudi po telesu - in so potem bili ple?asti in zato se v ?asu sifilisa pojavijo lasulje, ki so odgovor na to, da ljudje prikrijejo svojo bolezen. /../ Ker vidijo, da je nekako prenosljiv, pripelje do tega, da gospodinjstva uvedejo ?lico za vsakega posameznika - prej so vsi jedli z eno ?lico iz ene sklede, sedaj vsak dobi svojo. Nadalje sifilis opusti tudi kulturno normo trojnega poljuba ob sre?anju, ker se pa? bojijo oku?be. In to so ?isto, bom rekla, neke ?iroke kulturne norme, ki jih bolezen prinese, neko novo vedenje, ker so se pa? bali oku?be. ?e bi to na hitro primerjali z nekimi nalezljivimi boleznimi, ki ?loveka stigmatizirajo - recimo, tako so gledali na tuberkulozo - ljudje so se bali, so se jih izogibali, so takoj zra?ili, niso ?li v bolnikovo okolje, niso ?li v njihova stanovanja. Te?ko so dobili ljudi, ki bi jih negovali. Danes vemo [da je z obolelimi za AIDSom enako]: da se jih ljudje bojijo, da se no?ejo z njimi dru?it, da te?ko dobijo osebje v bolni?nicah za bolni?ni?ne oddelke, kjer se recimo taka bolezen ?iri. Tako da ta ku?nost je pravzaprav pomenila velik, dramati?en premik tudi v dru?benih normah.

Bolezen so zdravniki zaradi hudih posledic, ki jih je oku?ba v aktivni fazi povzro?ala, natan?no opazovali. Vedeli so, da se bolezen prena?a z intimnim spolnim stikom neoku?ene osebe z oku?eno, ni pa bil znan povzro?itelj, pravtako ne zdravilo, ki bi bolezen v celoti pozdravilo. Kaj je bilo mo? opaziti pri oboleli osebi, ko se je bolezen klini?no pokazala, opisuje specialistka infektologije in vodja ambulante za spolno prenosljive oku?be na Kliniki za infekcijske bolezni in vro?inska stanja v Ljubljani, profesorica Mojca Mati?i?:

Prvi znak [bolezni] je, da na mestu vstopa bakterije, ?e govorimo o heteroseksualnih spolnih odnosih, je to obi?ajno na spolovilu. Pride do nastanka majhne bulice, iz katere se razvije razjeda. Ta razjeda je ?isto nebole?a; ?e je ?lovek ne vidi in ne pogleda, jo lahko celo spregleda. Ima ?vrsto dno ? temu re?emo ?vrsti ?ankar, ?vrsta razjeda, ?vrsti ulkus. ?e takrat ne ukrepamo in ne poi??emo zdravni?ke pomo?i, se ne postavi diagnoza oziroma ustrezno zdravljenje, potem seveda gre bolezen svojo pot. Bakterija gre iz tega vstopnega mesta, iz te razjede, potem po telesu po krvi in povzro?a drugi stadij bolezni, torej razsejano bolezen, ki se ka?e z gripi podobnimi bolezenskimi znaki, bole?inami v mi?icah, sklepih: lahko zvi?ano temperaturo, lahko tudi s pove?animi bezgavkami, lahko povsod po telesu in pa lahko tudi z zna?ilnimi izpu??aji, prisotnimi ponavadi na dlaneh in podplatih. ?e se ?e zdaj ne ukrepa in ne gre k zdravniku oziroma ?e se diagnozo sifilisa spregleda, potem nekako ta spiroheta ponikne in pride v spe?o fazo. ?ez ?as, ?ez par mesecev, pol leta, lahko pride do nenadnega izpadanja las, dolo?enih ko?nih sprememb, ni pa nujno in v tako imenovani spe?i ali latentni obliki ta bakterija ?di v telesu lahko desetletje, dve, tri ali ve? in se lahko potem v kasnem obdobju, tako imenovani terciarni sifilis ali tretja faza, poka?e v obliki sifilidov ali gum. To je pa ?e imunsko posredovan mehanizem, ki ga spro?i bakterija spiroheta in lahko povzro?i okvaro na katerem koli organskem sistemu, najbolj pa sta izpostavljena sr?no-?ilni sistem in ?iv?evje.

Da bolezen oku?i tudi druge organske sisteme, kot so sr?no-?ilni sistem in ?iv?evje, ponavadi traja 5 do 10 let. Stadij v katerem povzro?itelj oku?i hrbtenja?o in mo?gane imenujemo nevrosifilis. Oku?ba lahko poteka brez simptomov in jo v tem primeru ugotovimo zgolj pri mikrobiolo?ki ali patolo?ki preiskavi. V primeru, kadar bolniku oku?ba ne povzro?a te?av, govorimo o asimptomatskem nevrosifilisu. Po nekaj letih omenjenega asimtomatskega nevrosifilisa pa brez zdravljenja veliko ljudi razvije simptome in znake, katere natan?neje opi?e sprecialist nevrologije, profesor Zvezdan Pirto?ek:

Najbolj zgodaj v razvoju teh klini?nih slik se pojavi tako imenovani meningovaskularni sifilis ? to pomeni, da so s tem vnetjem prizadete predvsem mo?ganske ovojnice. Imamo ve? teh mo?ganskih ovojnic in te mo?ganske ovojnice so bogato prepletene z ?ilami, tako da govorimo o tako imenovanem meningo-?ilnem ali meningo-vaskularnem nevrosifilisu. Glavne te?ave, ki jih bo bolnik, ki se mu pri?enja nevrosifilis v obliki meningo-vaskularnega meningitisa, navaja,l so predvsem glavoboli, slabosti, utrujenost, imel bo nekoliko otrdel vrat in tako na splo?no se bo slabo po?util. Potem mine naslednjih pet ali 10 let in nato bolezen dobi dva nova obraza, in sicer tako, da se razvijeta dve klini?ni sliki. Eno poimenujemo tabes dorsalis in eno imenujemo splo?na ali generalna paraliza. Tabes dorsalis po latinsko ozna?uje bolezen, ki se razvije v zadnjem delu hrbtenja?e ? to je tisti del hrbtenja?e, ki je zelo pomemben za vzdr?evanje na?ega ravnote?ja in hojo. Prvi znaki, ki jih bo bolnik s tem tabesom dorsalisom dobil, bodo, da bo njegova hoja nesigurna, da se bo opotekal, da ne bo imel pravega ravnote?ja. To je klini?na slika, ki se razvije takrat, ko se patolo?ki organizem naseli v hrbtenja?i v zadnjem delu. ?e pa prodre potem v same velike mo?gane, v mo?ganovino, potem pa dobimo nenavadno klini?no sliko, ki je me?anica demence, se pravi pozabljivosti, hitrega upada vi?jih du?evnih funkcij, bolnik izgublja spomin, ne zna [brati], ne razume, kaj mu pripovedujejo, ne zna izvesti dolo?enih gibov, se osebnostno mo?no spremeni, poleg te tako imenovane demence pa se lahko razvije tudi slika psihoze ? kaj to pomeni? ? to pomeni da lahko ima bolnik neke privide, da verjame, da mu ljudje ?kodijo, da ga ?elijo ubiti /../ Pogosto se razvije paranoidna slika, kot pravimo, neka preganjavica in me?anica demence in psihoze, tudi nemira ali delirija, hude anksioznosti, v?asih hude depresije, vso to me?anico znakov in simptomov poimenujemo z izrazom splo?na paraliza ali generalna ali progresivna paraliza.

Ob prvih znakih sifilisa se je v obdobju pred uspe?nim zdravljenjem mno?i?no uporabljalo ?ivosrebrna mazila, ki naj bi  povzro?ala stranske u?inke huj?e od bolezni same. Zato raziskovalcem zanimanje za bolezen ni upadlo. Povzro?itelja bolezni, bakterijo Treponema Pallidum, sta leta 1905 odkrila Fritz Schaudinn in Erich Hoffmann. Bakterija je mo?no ob?utljiva na vplive iz okolja in je ni mogo?e gojiti v umetnih goji??ih. Izolirati jo je mo? iz ku?nine odvzete v primarnem stadiju iz trdega ?ankarja, redkeje iz sprememb sekundarnega stadija. V primerno opremljeni ambulanti je mogo?e pripraviti nativni mikroskopski preparat. Bakterijo zaradi oblike 8ih do 20ih zna?ilnih zavojev imenujemo spiroheta in se v mikroskopskem preparatu tudi zna?ilno giblje. Ker pa se bakterija te?ko barva, so jo sprva imenovali bleda spiroheta. Prvi? jo je uspe?no pobarval Constantin Levaditi leta 1906 s srebrenjem, v mikroskopu s temnim poljem pa je spiroheto istega leta prikazal Karl Landsteiner. Vendar ostaja izolacija in prepoznava bakterije trd oreh tudi za izku?ene mikrobiologe, ko se bakterija v kasnej?ih stadijih v organizmu potuhne, pa skoraj nemogo?a. Danes mikrobiologi za potrditev oku?be s Treponemo Pallidum izrabljajo celi?ni imunski odziv, pri katerem v serumu preiskovanca nastajajo protitelesa. S serolo?kim testom za odkrivanje protiteles oku?bo tudi potrdijo.

Do ?asa odkritja povzro?itelja oku?be je sifilis, deloma zaradi zmanj?ane virulence organizma, deloma zaradi empiri?nega zdravljenja, ?e postal obvladljiva bolezen.  Po Flemingovem odkritju penicilina leta 1928 pa tudi ozdravljiva. Leta 1943 so u?inkovitost penicilina za zdravljenje sifilisa tudi uradno potrdili. O zdravljenju ve? spregovori specialistka infektologije, profesorica Mojca Mati?i?:

Z veseljem povem, da je stari dobri penicilin ?e vedno zdravilo izbire za sifilis. Sheme kako zdravimo bolnike s penicilinom so seveda razli?ne ? ali pridejo v prvi fazi ali pridejo v drugi fazi ali potem ?e v spe?i obliki virusa. ?e so prisotni ?e znaki prizadetosti osrednjega ?iv?evja, se spet druga?e zdravi - druga?e zdravimo sifilis pri nose?nicah, ampak ob tem bi ?elela povedati, da so pravzaprav vse nose?e ?ene v Sloveniji testirane glede mo?ne oku?be s spiroheto, torej glede sifilisa. In seveda, ?e se izka?e, da imajo v ?asu nose?nosti to spe?o, latentno obliko sifilisa, se tudi ustrezno zdravijo. Prakti?no ne bele?imo otrok s sifilisom, ki bi se rodili v Sloveniji ?e vrsto let.

Sifilis se namre? ne prena?a zgolj z intimnimi stiki, ki so lahko genitalno-genitalni, genitalno-oralni ali genitalno-analni. Prenos je mo?en tudi z matere na plod in otrok se rodi s tako imenovanim prirojenim sifilisom. O dednem prena?anju je leta 1529 pisal ?e Paracelsus. V manjrazvitih dr?avah, kjer testiranja ne izvajajo, lahko ?e vedno vidimo zna?ilen izgled novorojenca. Obvezno testiranje na oku?bo s Treponemo Pallidum se izvaja tudi pred dolo?enimi operativnimi posegi, ob ugotovitvi zna?ilnih bolezenskih sprememb na organskih sistemih ter ob prisotnosti neke druge spolno nalezljive bolezni. Kjer je zdravstvo bolj razvito tistih najhuj?ih oblik sifilisa skorajda ne vidimo ve?, ker bolnike po ve?ini prestre?eta ?e dermatovenerolo?ka oziroma infekcijska klinika. Sifilis se pozdravi, ?e ga zdravimo dovolj zgodaj, ko se ?e ne razvije pozna faza. O izidu obolenja v dr?avah s slab?im zdravstvenim sistemom, kjer bolezni ne zdravimo dovolj zgodaj, spregovori specialist nevrologije Zvezdan Pirto?ek:

Glede prognoze je zanesljivo tako: ?imprej bomo ulovili prve znake in simptome, tem bolj uspe?ni bomo. In ?e velja za tiste bolj zgodnje oblike nevrosifilisa, kot so na primer meningo-vaskularni sifilis ali pa asimptomatski nevrosifilis, potem prakti?no lahko ?loveka popolnoma pozdravimo, ne bo nobenih posledic. ?e pa seveda dovolimo, da se slika razvije do tabesa dorsalisa ali do progresivne paralize, potem pa je pravzaprav uni?enje in razgradnja mo?ganskega tkiva in mo?ganskih centrov tako velika, da v najbolj?em primeru lahko bolezen morda zaustavimo, stabiliziramo, na ?alost pa ne moremo stanja popraviti ali celo popolnoma ozdraviti.

Na sifilis smo od ?asa penicilina prakti?no ?e pozabili in mnogi imajo sifilis za arhai?no bolezen, ki je ni ve? med nami. To je velika zmota, pove vodja ambulante za spolno prenosljive bolezni Mojca Mati?i?:

?e govorimo o moderni zgodovini, je sifilis nekje proti koncu prej?njega stoletja, proti devetdesetim letom, bil v Evropi v upadanju. S padcem ?elezne zavese je v zahodni Evropi ponovno pri?lo do porasta sifilisa zaradi tega, ker se je populacija s tveganim vedenjem nekako selila iz vzhoda na zahod, potem je pa zaradi AIDSa in nevarnosti tveganega spolnega vedenja in strahu pred samim AIDSem, se mi zdi, postalo spolno vedenje za kratek ?as nekoliko bolj varno /../ S koncem prej?njega stoletja spet bele?imo upad sifilisa, vendar pa v novem tiso?letju, proti koncu desetletja, ponovno [opa?amo] porast sifilisa. ?e govorimo pa o skupinah s tveganim vedenjem, pa danes ugotavljamo, da je sifilis na pohodu predvsem med mo?kimi, ki imajo spolne odnose z mo?kimi. Tukaj bele?imo kar precej?en poras - ne samo sifilisa, ampak tudi drugih spolno prenosljivih oku?b, med drugim predvsem gonoreje, ?e govorimo o klasi?nih spolno prenosljivih oku?bah, in pa seveda oku?be z virusem HIV.

Pojav HIV-a in z njim AIDS-a je razvoj klini?nih slik sifilisa pospe?il. Po zakonu je potrebno vse oku?be s sifilisom prijaviti Nacionalnemu in?titutu za varovanje zdravja in do leta 1995 smo bele?ili letno na 100 tiso? ljudi 7 primerov sifilisa. Leta 1995, ko je vpliv padca ?elezne zavese k nam pri?el nekoliko z zamikom, pa naenkrat bele?imo 7-kratni porast, torej 35 primerov. Za tako majhno dr?avo, kot je Slovenija, so te ?tevilke seveda visoke. Kasneje bele?imo upad, ?tevilke pa ostajajo visoke pri bolnikih oku?enih z virusom HIV. Imamo podatek, da je v letu 2008 v odnosu na leto 2007 pojavnost sifilisa porasla kar za 130 procentov. Pred parimi leti so na infekcijski kliniki bele?ili manj?o epidemijo oralnega sifilisa med mo?kimi, ki imajo spolne odnose z mo?kimi. Takrat so pri njih naklju?no odkrili nebole?o razjedo v ustni votlini, ki je klini?no nakazovala na mo?nost oku?be s Treponemo pallidum, kar so tudi potrdili. Zakaj se bolezen spregleda, pojasni Mojca Mati?i?, specialistka infektologije:

Dostikrat se bolezen spregleda zato, ker je pravzaprav prvi znanilec te bolezni - to je ta razjeda - nebole?. ?loveka ne moti in recimo, ?e se pojavi v ustni votlini, na zadnjiku ali na ?enskem spolovilu, ki ni tako dosegljivo o?em, potem dostikrat pravzaprav oboleli niti ne pomislijo na mo?nost kak?nega nenormalnega dogajanja v teh predelih. V tisti majhni epidemiji sifilisa [v 90. letih] polovico oku?enih sploh ni vedelo, da imajo v ustih kak?no razjedo. Imeli smo bolnika z razjedo na mandlju, z razjedo na notranji strani li?ne sluznice v ustni votlini, z razjedo ob strani jezika, na notranji strani spodnje ustnice- razjeda, ki ni bolela. Ponavadi je bole?ina tista prva, ki nas privede k zdravniku, v tem primeru pa ne. Resni?no apeliram na vse ljudi, ki imajo tvegano spolno vedenje in kakr?ne koli tovrstne spremembe, ki sem jih opisala, da ?imprej poi??ejo zdravnika. Tukaj ni bolezenski znak izcedek, ki nas ponavadi navede na sum na spolno prenosljivo oku?bo in nas pripelje tudi k zdravniku, ampak razjeda. Dostikrat so lahko pove?ane tudi podro?ne bezgavke, bodisi so to dimeljske, ?e gre za genitalni predel, ali pa bezgavke na vratu, ?e gre za sifilis v ustni votlini, ampak kot re?eno, treba je pomisliti na to diagnozo in jo tudi dokazati.

Skrb za svoje zdravje je odgovornost vsakega posameznika, doda dr. Mati?i?eva:

Pred sifilisom se za??itimo tako kot pred vsako spolno prenosljivo oku?bo, torej z varnimi in netveganimi spolnimi odnosi. Kaj pa so to varni spolni odnosi? Res varni spolni odnosi so spolni odnosi dveh zvestih monogamnih neoku?enih partnerjev. /../ V realnosti, kjer so razmere dostikrat druga?ne od teh, ki sem jih povedala z definicijo, kondom ?e vedno velja za tisto edino zaenkrat uporabno in naju?inkovitej?e za??itno sredstvo. Poznamo pa vrsto dejavnikov, ki vplivajo na spolno prenosljive oku?be ? ?e zelo, zelo zgodaj za?nemo s spolnimi odnosi, zelo pogosto menjavanje spolnih partnerjev, nedosledna uporaba kondoma, spolni odnosi z osebami z ve?jim tveganjem (to so promiskuitetne osebe, osebe, ki nudijo svoje spolne usluge ali recimo intravenski u?ivalci drog).

Doslej znana protitelesa, ki se razvijejo med oku?bo so diagnosti?no pomembna, nimajo pa obrambnega pomena. Ker oku?ba s sifilisom ne zapu??a trajne imunosti, ?e ne poznamo primernega cepiva in edina znana za??ita ostaja ozave??anje. O zvedavem optimizmu znanosti pa zaklju?i profesorica na medicinski fakulteti v Ljubljani, Zvonka Zupani? Slavec:

?ar znanosti je v tem, da nenehno prihaja lahko do novih rezultatov in z nekimi novimi metodolo?kimi pristopi lahko nekaj, kar je ?e do v?eraj veljalo kot vrhunska znanost, danes pa? ovr?emo.

Sifilisu se je v okviru gostovanja Radia ?tudent iz Ljubljane na MAR? izogibala Mojca Globo?nik. S snemanjem terenskih izjav in njihovo obdelavo je bil v pomo? Luka Cvetko, z monta?o oddaje pa Klemen ?ali. Na fotografiji je umetni?ko delo Paula Komode La Pestilencia.

Facebook Twitter Deli
0 comments