Po petnajstih letih medsebojnega poznanstva in ustvarjanja v različnih večinoma etno folk skupinah, kot so Jararaja, Terrafolk, projekt Sounds of Slovenia ali Katalena, sta se Janez Dovč in Boštjan Gombač podala na še eno turnejo po Sloveniji. S koncerti sta začela z oktobrom v Kamniku, z 22. nastopom pa sta turnejo zaokrožila v Mestnem gledališču Ptuj. Prejšnji petek, 22. 11., sta navdušila tudi poln Kulturni dom Izola, kjer smo na njuno pobudo peli, se smejali in vsesplošno uživali.
Duo se je predstavil tako z avtorskimi pesmimi kot tudi s priredbami slovenskih zimzelenih in svoj nastop dovršil s tehnično usklajeno osvetljavo. Skladatelj in glasbenik Boštjan Gombač se je poslužil različnih instrumentov, od altovskega klarineta, cabasa (tolkalnega pripomočka iz jeklenih kroglic, ki se ga igra z nogo), pa vse do pojoče žage. Tudi skladatelj, harmonikar in fizik Janez Dovč je kot multinstumentalist uporabil tudi synth bas, stomp box in računalniško modificiral zvok z efekti. Med njima je bil na odru tudi moderator, ki predvaja vinilke, glasbenika pa sta se pomerila tudi v igranju na uglašene zvončke.
Gombačeva avtorska instrumentalna stvaritev Valček za očeta je sicer ustvarjala skladno in umirjeno razpoloženje, v katerega je v danem trenutku Gombač vpletel tudi jezni melodični vzklik pihala ob udarcu z nogo v tla. Od nežne balade, glasbene priredbe kovaške pesmi Otona Župančiča, elektronskih efektov, cvilečega gumijastega pujska in uporabe drugih različnih pripomočkov v vlogi glasbil, se je publika spontano pridružila tudi pri moderni interpretaciji slovenske narodne klasike Vsi so venci vejli. Prekmursko ljudsko pesem smo pod Gombačevo taktirko okrasili z afro-beat vokalnimi vzkliki, kot sta "mrzlo je zunaj" in "mama 'ma bundo na gumbe".
Kantavtorske stvaritve Janeza Dovča in razigrani dodatki, kot je kreativna potešitev žeje, so zaokroženo popestrili večer in potešili lakoto kulturno dojemljive dvorane iz mnogih aspektov. Ja, prav ste slišali, kreativna potešitev žeje. Verjetno ste že slišali, da se s pihanjem v posode s tekočino proizvede zvok oz. plastenka piska? No, tako je med vodilno melodijo harmonike, Gombač pihal v plastenko, požiral vodo, s čimer je ustvarjal ritmično in melodično skladne zvoke.
Prizorišču je dal svoj čar tudi sklop 9 luči, ki so spreminjale intenziteto svetlobe glede na dinamiko glasbe. Tako je Park lučk tiho pričal tudi o Dovčevem ustvarjalnim navdušenjem nad genialnostjo fizika Nikola Tesle. Za poslastico pa nam je Gombač postregel z igranjem dveh pikolov, malo skozi ustno, malo skozi nosni votlini.
Humoristično ekspresivni pristop, ki mu ni manjkalo niti odzvanjanje trkov po lobanji z ustno-votlinskim ojačevalcem, je sodelujočo in razigrano kulturno slovensko publiko odprlo k učenju igranja z zvokom in popestrilo petkov večer. Nastop, ki bi ga lahko imenovali skoraj predstava “pokaži-kaj-znaš,” je bil slikovit prikaz, kakšno radost lahko ta dva izjemna umetnika ustvarita na domačem kulturnem področju.
Na izolskem koncertu Boštjana Gombača in Janeza Dovča je bila Lane .
